
Galerija

Ob koncu starega leta in začetku novega, ko družbena omrežja običajno preplavijo bleščeče voščilnice in sladke zahvale, je voditeljica in radijka, Oriana Girotto, ki sicer dela tudi kot turistična vodnica, na Facebooku objavila nekoliko drugačen zapis. Ni olepševala, ni hlinila prazničnega razpoloženja, ampak je jasno povedala, da je bilo njeno »praznično obdobje« letos vse prej kot to.
Razkrila je, kaj se je v resnici dogajalo v njenem decembru. Kot vodnica je, pravi, »dala vse od sebe (in še malo čez)« – samo v enem mesecu je imela 37 turističnih skupin, kar po njenem izračunu pomeni približno 1.850 ljudi, ki »zdaj poznajo Ljubljano in Slovenijo nasploh«. Pojasnila je, da mnogi vodniki delajo praktično vse leto, le da december pogosto prinese ekstremne številke. In postregla je s konkretnim podatkom o svojem tempu: »jaz osebno na leto ‘nagovorim’ okoli 10.000 italijanskih turistov, ki po vodenju odhajajo vidno navdušeni nad Slovenijo.« Ko je to pomnožila s svojimi »23 leti dela v turizmu«, je prišla do ocene, ki zveni skoraj neverjetno: »približno 200.000 ljudi, katerim sem promovirala Slovenijo. Samo jaz.« Potem je dodala še kratek, a zelo jasen podton: »Zdaj pa si predstavljajte številke, če bi sešteli še delo vseh turističnih vodnikov v Sloveniji. Uf.«
Brez dlake na jeziku je opisala, kaj vse ta poklic v praksi zahteva. Vodnike je označila za »nadljudi« in naštevala, kaj vse obsega njihovo delo: »nikoli ne zbolimo (tudi v dežju, snegu in burji ne), na dan prehodimo kilometre in kilometre, smo psihologi, animatorji, logistiki in mojstri improvizacije.« S časom se po njenem mnenju sploh ne pogajajo: »Času se samo smejimo,« je zapisala, nato pa omenila starejše kolege, »okoli 80. leta«, ki jih je opisala kot »živeče enciklopedije z neizčrpnim spominom«.
Ob koncu se je obrnila h kolegom in v eni povedi strnila občutek po napornem decembru: »Skratka, dragi kolegi: uspelo nam je še eno leto. Čestitke vsem in globok vdih.« Za leto 2026 je vsem zaželela »polno zdravja, energije in – predvsem – prijaznih, poslušnih in točnih skupin.« Z zadnjim stavkom pa je razkrila, da se tudi po novem letu njen tempo ne upočasni: »Jaz imam še en vikend za obdelat, potem pa se lahko od ponedeljka mirno vrnem k svojim ostalim štirim službam.«
Z zapisom je pokazala ozadje decembrskih dni in opomnila, da so »prazniki« za nekatere v resnici delovna sezona, ki od njih zahteva še več trdega dela kot vsi ostali meseci.