Najstarejše slovensko mesto živi svoj največji praznik, za katerega si marsikdo vzame ne le dopust, temveč tudi kredit. Kurentovanje, kot imenujejo dvotedensko pustovanje, se kot tradicija ohranja le še na teh prostorih. Kurent je bil 2017. vpisan v Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 64.
Luka Basi je odprl karnevalsko dvorano. FOTO: MP Produkcija/pigac.si
Kurentovanje se je začelo s kurentovim skokom, ko si lahko možje prvič nadenejo zvonce. Tradicijo je obudil Zvonko Križaj, Matevž Zoki II, drugi princ ptujskega karnevala. Otvoritvene etno povorke po ulicah najstarejšega slovenskega mesta se je udeležilo 73 skupin, ki jih je pozdravilo okoli 15.000 obiskovalcev. Na Kurentovanju se simbolično preda tudi oblast princu karnevala, tokrat Francescu Guffanteju, ptujskemu mestnemu sodniku, čigar inavguracija je potekala lani na martinovo.
Miro Sarkičevič iz ŠOUM in Campus Ptuj ter Pavel Magdić iz Dominikanskega samostana Ptuj v dobri družbi FOTO: MP Produkcija/pigac.si
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Visit Ptuj, Nuška Gajšek, županja Ptuja, ter 19. princ karnevala Marko Šemperl – Francesco Guffante FOTO: MP Produkcija/pigac.si
Večerni del je znova potekal v dvorani Sava Campus. Prvi konec tedna dvotedenskega pustovanja je pripadel Korošcu Luki Basiju in srbskemu pevcu Saši Matiću ter skupini Larma, spremljevalni skupini Tanje Žagar, ki je tokrat nastopila brez nje. Kurentovanje bo vrhunec doseglo na mednarodni karnevalski povorki, ki bo v nedeljo, 11. februarja.
S Sašo Matićem je publika vse pesmi pela od začetka do konca. FOTO: MP Produkcija/pigac.si
