Rebeka Dremelj priznala: Želela sem malo zamomljati, ampak grlo mi ni dovolilo

Leta 2001 (naj raje rečem daljnega leta), ko sem zmagala na izboru za miss Slovenije, si niti v najbolj norih sanjah nisem predstavljala, kakšna glasbena kariera me čaka. Sedem studijskih albumov, več kot 1000 nastopov tako doma kot v državah bivše Jugoslavije, zmaga na Emi in nastop na Evrosongu, različne glasbene nagrade, ki so prišle iz Bosne in Srbije … Leta in leta norega tempa. Vsako leto znova sem si dopovedovala: »Rebeka, vzemi si pavzo, ne delaj pol leta nič.« Ker seveda nisem upoštevala svojega notranjega glasu, si je telo pavzo vzelo samo od sebe. Kar osemmesečno!

Ne bom pozabila trenutka, ko sem se peljala v avtomobilu, na radiu slišala znano pesem, jo želela kot običajno malo zamomljati, ampak grlo mi ni dovolilo, da spustim pravi ton iz sebe. Ustavila sem se na parkirišču in v joku klicala moža. »Kaj če ne bom mogla nikoli več peti? Kaj če so mi pri operaciji poškodovali glasilke?« Vsa prestrašena sem klicala foniatrinjo, ki mi je lepo razložila, da dva meseca ne smem reči niti A, kaj šele peti. No, upoštevala sem jo, utihnila za nekaj čas, mož se, roko na srce, ni kaj dosti pritoževal, začela počasi obiskovati učiteljico petja in po osmih mesecih sem tukaj! S svojim prvim koncertom! V domačih Brežicah!!!

Nekateri so mi odsvetovali nastop v domačem kraju. Rekli so: »Veš, Rebeka, doma te ne spoštujejo, ker te vidijo vsak dan in vsepovsod.« Jaz pa sem jim odgovorila: »Ja, ampak doma mi tudi ne bodo zamerili kakšnega spodrsljaja.« Zato se s ponosom, z novim zagonom, z novo motivacijo, z novo ekipo, po osmih mesecih vračam na glasbene odre!