Večtisočglavi množici harmonikarjev, ki se je včeraj zbrala na velenjski Visti, sicer ni uspelo streti kitajskega svetovnega rekorda v najbolj množičnem igranju harmonike na enem mestu, a veselje in ponos sta bila nepopisna, ko se je ob 15. uri ob Velenjskem jezeru zaslišala Avsenikova Golica. Tam so bili tako najmlajši harmonikarji in harmonikarice, ki se šele učijo igranja tega priljubljenega inštrumenta, pa amaterji in vrhunski profesionalni glasbeniki. Vsi so se združili v eno in dokazali, da je frajtonarica brez dvoma inštrument, ki ima v Sloveniji domovinsko pravico. Skupno jih je zaigralo 4066, kar ni svetovni, je pa evropski rekord. Naslednje leto junija bodo poskusili znova, so nam zagotovili.
Nekateri so se včeraj dopoldne pridružili zadnji hip, k temu jih je spodbudil tudi rekord v najdaljšem igranju harmonike, ki ga je tam v soboto zvečer, minuto po 20. uri, po 83 urah, minuti in 18 sekundah sklenil sicer tudi svetovni prvak v igranju diatonične harmonike Robert Goter.
Večje promocije mesta, tudi Viste in Velenjske plaže, si res ni mogoče zamisliti.
Potne roke
»Robert je dokazal, da obvlada svoj posel, da ima pogum in odločnost, ki jo imamo vsi Velenjčanke in Velenjčani. Večje promocije mesta, tudi Viste in Velenjske plaže, si res ni mogoče zamisliti. Odločitev, da smo mu lani podelili naziv ambasadorja Mestne občine Velenje, se je izkazala za pravilno. In ponosen sem na ta njegov dosežek, pa tudi dogodek, ki je združil toliko harmonikarjev na enem mestu, saj težko verjamem, da bi se kjer koli v Sloveniji kaj takega še kdaj lahko ponovilo,« je misli strnil Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, trenutno zagotovo najponosnejši slovenski župan. Upravičeno. Tudi zato, ker je Velenje multikulturno mesto, kjer je veliko priseljencev, a so minule dni prav vsi dihali z Goterjem in ga podpirali. V množici tistih, ki so prihajali in odhajali z Viste in spremljali njegov podvig, smo srečali tudi župana sosednjega Šoštanja Borisa Goličnika, pa ministre, poslance, direktorje, športnike, glasbeniki, da o gasilcih in najmlajših iz vrtca in šol ne govorimo. Vsi so z zanimanjem opazovali Goterjevo igranje.
V komisiji je z rekorderjem »trpel« tudi izkušeni glasbenik Viki Ašič ml.
Takole je župan Velenja Peter Dermol izročil pokal Robertu Goterju po podvigu.
Vodja Goterjeve ekipe je bil Laščan Damjan Teršek.
Minister Bojan Kumar in župan Šoštanja Boris Goličnik sta ga spodbujala.
Brez nasvetov in podpore psihoterapevtke Neže Đorđić ni šlo.
Posebno doživetje je bil podvig tudi za vse, ki so bili v komisiji. »Za nami sta dva edinstvena dogodka, najprej Goterjev osebni rekord in v nedeljo še praznik harmonike na Visti, ki sta gotovo neponovljiva. Zato je škoda, da je kdo manjkal in ni sodeloval pri tem zgodovinskem dogodku, saj takšne priložnosti ne bo več. Sam zelo cenim pot, ki jo je prehodil Goter, saj je pustil sled. Zato lahko rečem samo kapo dol, spoštovanje in občudovanje,« je misli strnil Viki Ašič ml., tudi sam priznani harmonikar. Kot nam je zaupal, so prišle krize, več manjših je bilo. Tudi sam je imel potne roke, ko je spremljal program oziroma vrstni red skladb, ki jih je igral Goter. Ena in ista skladba se namreč v štirih urah ni smela ponoviti, trajati je morala manj kot dve minuti.
Fizioterapevti in reševalci so na srečo ostali brez dela.
Super ekipa
Posebno spoštovanje so Goterju izkazali člani ansambla Slovenski zvoki, ki so prišli oblečeni v narodno nošo, pevka Tadeja Avbreht, ki je nekoč pela tudi v Goterjevem ansamblu, in Bojan Lugarič, pa sta zapela ob njegovem igranju. V zadnjih urah igranja sta mu izkazala čast Bojan in Danijela Zeme iz istoimenskega družinskega ansambla. Danijela je zapela pesem Stanke Kovačič Sanje najine, ki jo je odigral novopečeni svetovni rekorder v najdaljšem igranju harmonike, ob čemer se je marsikomu naježila koža. »Vesel sem, da sem bil del komisije, saj sem spoznal veliko novih, izjemnih in srčnih ljudi, ki so Goterju stali ob strani. Po drugi strani sem z njim trpel, saj utrujenosti ni mogel skriti. A uspelo mu je in jaz sem tega uspeha bolj vesel, kot če bi to dosegel sam,« je misli strnil Martin Jehart iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, prav tako harmonikar in Goterja pozna od mladih nog.
Dan po Robertovem rekordu se je v Velenju zbrala nepregledna množica harmonikarjev.
Vse je igralo, mlado in staro!
In kdo je najbolj zaslužen za to, da mu je uspelo preseči rekord Francozinje Christelle De Franceschi, ki je harmoniko igrala 80 ur, 53 minut in 28 sekund? V prvi vrsti vodja njegove ekipe, neumorni Damjan Teršek, psihoterapevtka Neža Đorđić, Goterjevo dekle Nika Brečko, njegova sinova Val in Žan Jan, sestri Andreja Uratnik in Mateja Videmšek, nečakinja Maja in seveda mama Marija Es. V ozadju so bili tudi fizioterapevti, ves čas so bili v pripravljenosti reševalci, a so na srečo ostali brez dela.
