

FOTO: Dejan Javornik

»Človek je srečen, ko živi sebe.«

Salome. FOTO: Urša Premik



Salome, nekoč Nenad, je prva oseba na Hrvaškem, ki je odkrito spregovorila o svoji tranziciji in izkušnji transspolnosti. Zaradi sovražnega odziva okolice se je preselila v Slovenijo, kjer danes živi in ustvarja, poleti pa se redno vrača na rodni otok Rab. Njena življenjska zgodba je pretresljiva in navdihujoča hkrati – zgodba o pogumu, vztrajnosti in iskanju lastne identitete.
»Večina ljudi živi tako, kot želijo njihovi starši, jaz pa sem si upala biti – jaz. Človek je srečen, ko živi sebe,« pravi.
Nekoč je tekmovala v šovu Big Brother slavnih, a še mnogo prej, preden je postala prepoznavna, je kot otrok vedela, da se v moškem telesu ne počuti domače. Medtem ko je večina o tem molčala, se skrivala ali bala odziva okolice, je Salome zbrala pogum in postala prva Hrvatica, ki je javno spregovorila o spremembi spola. »Če ima kdo pravico govoriti o hormonski tranziciji, sem to jaz. Ženske se ne zavedajo, da so se rodile z ženstvenostjo – jaz sem si jo morala ustvariti. Vsa ta leta sem delala na tem, da sem postala to, kar bi morala biti že ob rojstvu,« je povedala za Večernji list.

Rodila se je v času nekdanje Jugoslavije, v obdobju, ko so bile teme, kot je transspolnost, popolni tabu. »V tistih časih ni bilo interneta, da bi lahko poiskala informacije o sebi. Ljudje so menili, da sem sama izbrala takšno pot, a transspolne osebe se s tem preprosto rodimo. Takrat sem bila za družbo vse, razen človek – kot da me je bilo treba zapreti ali dati na elektrošoke,« se je iskreno spominjala.
Ker v domovini ni našla sprejetosti, se je odločila za selitev v Slovenijo. »V Sloveniji so me ljudje sprejeli brez predsodkov. Tam sem lahko postala to, kar sem – ustvarila sem svojo blagovno znamko, si zgradila občinstvo in napisala knjigo Novo rojstvo. To je priročnik za starše, da razumejo, da je počutje njihovega otroka pomembnejše od mnenja okolice. Izdala sem jo v Sloveniji, na Hrvaškem zanjo žal ni bilo zanimanja,« je povedala.

Danes Salome aktivno sodeluje pri osveščanju o temah LGBT, največ se nanjo obračajo starši otrok, ki se soočajo z vprašanji spolne identitete. Njeno delo pa je naletelo na nepričakovano širok krog podpornikov: »Tudi ženske, ki hodijo v cerkev vsako nedeljo, so postale moja publika. To mi pomeni več kot sprejetje s strani mlajših generacij.«
Vsako poletje obišče svoj domači Rab, kjer živijo njeni starši. Tudi oni so potrebovali čas, da so sprejeli, da njihov sin ni več Nenad, temveč Salome. »Ko so starši mlajši, jih skrbi, kaj bodo rekli sosedje. Potem pa pridejo v leta, ko dojamejo, da sem pač njihovo dete in da je vseeno, kaj pravi kdo drug. Nisem morilka, nisem tatica, nisem narkomanka ali prostitutka – zakaj bi me morali obsojati? Nikomur ne škodujem, samo živim svoje življenje in sem končno to, kar sem. Večina ljudi živi tako, kot želijo njihovi starši, jaz pa sem si upala biti – jaz. Človek je srečen, ko živi sebe,« je sklenila.