Saša Lendero še vedno zelo pogreša mamo (FOTO)

Pevka Saša Lendero je ob rojstnem dnevu svoje pokojne mame na družbenem omrežju Instagram objavila iskren in čustven zapis, v katerem se je spomnila ženske, ki ji je bila vse življenje v največjo oporo. Ob seriji fotografij je zapisala, da bi si najbolj od vsega želela, da bi jo lahko še enkrat objela. »Tako zelo rada bi jo še enkrat presenetila s tortico, jo močno, močno objela in ji povedala, kako zelo jo imam rada,« je zapisala. V objavi se je ozrla tudi na materino življenje. Kot je zapisala, ji usoda ni bila vedno naklonjena, vendar je kljub številnim preizkušnjam ostala močna in polna ljubezni. »Življenje do nje ni bilo vedno prijazno. Preizkušalo jo je bolj, kot bi si zaslužila. Pa vendar je bila zame vedno skala. Tudi takrat, ko je bila sama najbolj zlomljena, je znala biti najbolj trdna zame.«

Dodala je, da šele danes zares razume, koliko moči, poguma in ljubezni je nosila v sebi. Posebej je omenila lastnost, ki jo je pri mami vedno najbolj občudovala. »V sebi je ohranila nekaj neprecenljivega – sposobnost, da se je veselila z vsem srcem.« Spomnila se je tudi, kako zelo jo je bilo lepo razveseliti. »Ne zaradi darila, temveč zaradi njenega odziva. Zaradi tiste čiste, otroške radosti, ki ji je v trenutku razsvetlila obraz. Zaradi iskrivih oči, nasmeha in sreče, ki jo je živela z vsem srcem.« Posebno mesto v zapisu je namenila spominu na mamin značaj. »Ko je bila srečna, je pela na ves glas. In ko je plesala, je plesala s široko razprtimi rokami, kot da bo vsak hip poletela ali objela ves svet.«

Fotografija, ki jo je delila, po njenih besedah zajame prav to podobo. »Na tej fotografiji je ujeta ona. Njen nalezljivi nasmeh. Njena otroška radost. Njena sposobnost, da je objemala življenje, tudi takrat, ko življenje ni objemalo nje.« Saša je v nadaljevanju zapisala tudi svoje razmišljanje o žalovanju. Prepričana je, da izguba bližnjega s časom ne izgine. »Pravijo, da čas celi rane in da bolečina sčasoma mine. Jaz tega ne doživljam tako. Mislim, da se samo naučimo živeti z izgubo. Pogrešanje ne izgine. Le počasi postane del nas.« Dodala je, da se smeh, dotiki, pogovori in skupni trenutki preselijo v srce ter tam ostanejo za vedno. »In zato so ljudje, ki smo jih ljubili z vsem srcem, z nami za vedno.« Zapis je sklenila z voščilom, namenjenim mami: »Danes to fotografijo gledam z nasmehom in solzami hkrati. Z nasmehom, ker me spomni, kakšna si bila. In s solzami, ker te še vedno tako zelo pogrešam. Vse najboljše, moja ljubljena mamči. Hvala za vso ljubezen, ki si mi jo dala. Nosim jo s seboj vsak dan svojega življenja. Rada te imam. Vedno.«