
Galerija

Slovenski igralec Dean Kikec je na Facebooku delil svoje mnenje o kritikah, ki so se pojavile ob evakuaciji slovenskih državljanov s kriznega območja na Bližnjem vzhodu. Njegova objava je v nekaj dneh dobila več kot 6000 všečkov. »Sedaj, ko je vrnitev domov že za menoj, sem zgrožen nad nekaterimi nehvaležnimi komentarji po TV od tistih, ki so bili evakuirani s strani Slovenije,« je zapisal Kikec. Dodal je, da so se tudi sami soočili z negotovostjo, čakanjem in stresom, pa se niso pritoževali. »Vsako dolgo potovanje na drugi konec sveta moraš vedno vzeti kot avanturo z določeno mero tveganja in se znaš prilagoditi. Če tega ne znaš, raje ostani doma,« je poudaril.
Kikec razume stisko družin z majhnimi otroki, a opozarja na realnost: »Časi so politično zelo napeti, vsakdo bi moral odpotovati z mero previdnosti in razumeti možnost rizika. Zato je potrebno ceniti napor Slovenije za pomoč, če si sam nisi mogel pomagati.« »Ljudje pač ne vedo, da država ni dolžna evakuirati svojih državljanov s kriznih območij. Dolžna je nuditi konzularno pomoč. In Slovenija je v tem primeru naredila več, kot bi bilo pričakovati, je zapisala ena od komentatork.
Dogajanje na Brniku in v Muškatu je pokazalo, da evakuacije nikoli niso popolne. Po poročanju časnika Delo je 5. marca na ljubljanskem letališču pristalo četrto letalo s 140 evakuiranimi Slovenci, pri čemer pa se je marsikdo, kljub temu da je varno prispel v domovino, pritoževal – denimo zaradi dolgega čakanja ali nečistoče v letalu. Skupno je Slovenija z devetimi letali evakuirala 912 ljudi. A težave spremljajo evakuacije po vsem svetu – od Afganistana 2021, Ukrajine 2022, do Sudana 2023 – kjer so kaotične razmere in dolgi čakalni časi skoraj pravilo. Nekateri starši so na družbenih omrežjih opisovali, kako so na letališču čakali z otroki, lačni, žejni in brez informacij.

Strokovnjakinja za krizno vodenje Damjana Pondelek opozarja: »Čeprav je kritika legitimna in včasih tudi nujna, pa se moramo zavedati, da je evakuacija izjemna operacija, ne samoumevna, all inclusive storitev.« Slovenski državljani so se morali v času čakanja prilagajati nepredvidljivim razmeram. Leti so bili prestavljeni, poletni čarterski prevozi so zahtevali policijsko spremstvo, diplomatsko koordinacijo in hitro odločanje. Kot so pojasnili pri zunanjem ministrstvu, je evakuacijo spremljala tudi s strani Slovenske varnostnoobveščevalne agencije, kar je dodatno oteževalo izvedbo.
Kikec in drugi Slovenci tako poudarjajo: hvaležnost za pomoč je na mestu, pritožbe nad manjšimi nevšečnostmi pa ne odražajo realnosti, s katero se srečujejo ljudje na kriznih območjih.