Tina Gaber Golob razdelila javnost, tokrat se bori za čebele: Potrebujejo svoj med

Tina Gaber Golob, žena premierja Roberta Goloba, je na družbenem omrežju objavila ganljiv zapis o pomenu medu in odgovornosti čebelarjev. Kot dolgoletna okoljska aktivistka je poudarila, da je treba čebelam pustiti dovolj njihove hrane, saj brez medu v zimskih mesecih preprosto ne morejo preživeti.

V objavi z naslovom »Zakaj moramo ceniti vsako kapljico medu – in vsakega čebelarja, ki dela s srcem« je zapisala: »Med je njihova edina hrana v zimskem času. Ko ni cvetja, ni nektarja in cvetnega prahu, zato so popolnoma odvisne od zalog medu, ki so ga same nabrale.«

Dodala je, da med ni nadomestljiv s sladkornim sirupom, ki ga nekateri čebelarji uporabljajo namesto naravne hrane: »Čebele so tako kot ljudje, če bi mi preživeli samo na sladki vodi – preživeli bi, a bi sčasoma oslabeli, zboleli in umrli.«

Spomnila je tudi, da čebele za kilogram medu obiščejo okoli 4 milijone cvetov in preletijo več kot 100.000 kilometrov. »Med ni le sladkor, je živa snov, ki podpira njihovo imunost,« poudarja prva dama.

Pod objavo so se pojavile številne reakcije. Večina komentatorjev jo je podprla: »Prav je, da ozaveščamo ljudi. Nimamo neomejene pravice do vsega, kar je v naravi,« je zapisala uporabnica, druga pa je dodala: »Vsak dober čebelar ve, koliko medu lahko vzame, koliko pa mora pustiti čebelam. Težava je pesticid, ne med.«

Nekateri so opozorili na širši problem: »Večji problem je špricanje, varoja in čudno vreme,« je zapisal nekdo, še en uporabnik pa je omenil škodljiva škropiva: »Če je komu res mar za čebele, bo naredil vse, da čebelice, ljudi, skratka vsa živa bitja, nehajo dnevno špricat iz letal.«

Gaber Golobova je objavo zaključila z opombo, da čebeli na posnetku ni dala medu, ampak jo je le ujela pri »pojedini«.

Zagovarja sobivanje, ne odstrela

Že pred dvema letoma je močno razdelila javnost zaradi svojega nasprotovanja odstrelu nutrij na Ljubljanskem barju. Potem ko je maja 2023 objavila video in pozvala k podpisu peticije proti pomoru teh živali, je s civilnimi iniciativami in društvi dosegla, da je na ministrstvo romalo več kot 24.000 podpisov proti načrtovanemu odlovu.

Takrat je opozarjala na »resnično ozadje načrtovanega poboja nutrij«, kar je sprožilo številne burne odzive. Skupaj z organizacijami, med njimi WWF Adria, je takrat pozivala k takšnemu sobivanju z naravo, ki ne temelji na iztrebljanju, in k moratoriju na odlov, ki je bil načrtovan ob koncu julija in v začetku avgusta. Predstavniki društev so ministrstvo pozvali, naj prevzame pobudo za dialog in poišče rešitve brez nasilnih ukrepov, saj – kot je bilo zapisano v pozivu – »iztrebljanje ni rešitev, ampak utrjevanje prepričanja, da lahko človek z nasiljem ohranja dominanten položaj nad naravo«.

Ljubiteljica živali je ob tem ponovno poudarjala, da je treba do živali pristopati s sočutjem, znanjem in odgovornostjo – ne s puško.