
Galerija

Za marsikoga je jadrnica predvsem sinonim za poletje, počitnice in nekaj dni pobega od vsakdanjosti, za Jasno Tuta pa je precej več – je njen dom. Profesionalna jadralka in avtorica potopisov o jadranju je na morju preživela dolga obdobja, danes pa si življenja brez neba nad glavo skoraj ne predstavlja več. »Moje stene so obzorje,« slikovito pove v podkastu Deloindom, v katerem skupaj z Majo Kovač odkrivata, kako je v resnici videti življenje na jadrnici. Njeno primarno prebivališče je 12-metrska jadrnica Tahuata, ki jo je izbrala tudi zato, ker jo zaradi primerne velikosti lahko upravlja sama. Na njej ima spalno kabino, kopalnico, salon, kuhinjo, navigacijski kotiček in še dve dodatni kabini. Ker ne gre le za plovilo, ampak za njen pravi dom, ga je prilagodila svojim željam – dodala je sončne celice, celo ledomat, poseben značaj pa mu dajejo predmeti, ki jih je prinesla s potovanj po Polineziji. Omejen prostor zanjo ni ovira, temveč del življenjskega sloga, ki ji daje občutek svobode, ki ga na kopnem težko najde.
A življenje na morju še zdaleč ni samo romantika sončnih zahodov in neskončnega obzorja. Tuta opaža, da ljudje jadrnico doživljajo zelo različno: nekateri hitro vzljubijo zibanje, bližino morja in majhen prostor, drugi pa začnejo pogrešati zasebnost, trdna tla in udobje klasičnega doma. Tudi spanje je lahko povsem drugačno, saj nekatere zibanje morja uspava, druge pa moti. Poleg tega življenje na jadrnici zahteva veliko samostojnosti, saj moraš znati poskrbeti tudi za osnovna popravila, še posebej pri ključnih sistemih, kot je motor. Sama je nekoč kar šest mesecev preživela brez delujočega hladilnika, a pravi, da ta za življenje pač ni nujen. Še več: več sistemov ko ima plovilo, več možnosti je, da se bo nekaj pokvarilo. Kako je z varnostjo, odnosi, zasebnostjo, udobjem in vsakodnevnimi izzivi na morju, Jasna Tuta podrobneje razkriva v podkastu Deloindom. Če vas zanima, kako je, ko dom nima klasičnih sten, strop pa ponoči zamenja nebo, je pogovor vreden poslušanja.