Tony Cetinski iskreno o Slovencih, glasbi in jabolčnem zavitku: »Ko mi je najtežje, mi Slovenija vedno da podporo«

Po sobotnem koncertu v dvorani Golovec v Celju, kjer je nastopil v okviru turneje Samo ljubav, je Tony Cetinski v pogovoru za Slovenske novice strnil vtise večera in spregovoril predvsem o odnosu s publiko, ki ga spremlja skozi celotno kariero. Občinstvo v Sloveniji ima po njegovih besedah prav posebno vlogo, kar je poudaril že na odru, po koncertu pa še enkrat jasno izpostavil: »Takrat, ko je najtežje, mi Slovenija vedno da podporo.« Ob tem je dodal, da takšni odzivi niso samoumevni in da jih vedno znova dojema, kot pomembno spodbudo: »Res se moram zahvaliti publiki, ki mi v ključnih trenutkih da tisti zagon, da se vrnem tja, kjer sem najbolj jaz.«

Vzdušje na koncertu je opisal kot rezultat skupne energije, ki nastaja med odrom in občinstvom. »Spektakla ne delamo samo mi s svojo glasbo, temveč tudi publika,« je poudaril in dodal, da se prav ta povezanost čuti na vsakem nastopu. Slovensko občinstvo vidi kot sproščeno in iskreno, kar po njegovih besedah vpliva tudi na izvajalce: »Ko se sprostite, porabite energijo in kalorije in vsak tisti evro, ki ga vložite v to vstopnico in do konca zažurate.« Pojasnil je, da prav ta sproščenost ustvarja posebno dinamiko: »Ta vaša sproščenost in spontanost se neposredno odražata v naši sinergiji z bendom.« Celotno izkušnjo je opisal z metaforo: »To je kot deskar na velikem valu, ki ga enkrat ujame in potem samo še pelje naprej.«

S Slovenijo ga povezujejo tudi osebne in družinske vezi

Po koncertu je izpostavil tudi odziv publike na določene pesmi, ki ga je tokrat presenetil. Ob koncu večera je namreč slišal želje, ki jih ni pričakoval: »Danes me je presenetilo nekaj glasbenih želja, ki sem jih slišal na koncu koncerta.« Ob tem je dodal, da takšne informacije vplivajo tudi na prihodnje nastope: »Je še veliko pesmi, ki jih nismo odigrali in ki jih bomo, upam, odigrali na koncertih, ki še prihajajo.« Ko je govoril o Sloveniji, se ni ustavil le pri publiki, temveč je omenil tudi osebno povezavo z državo. »Moj dedek je Slovenec iz Koroške, bratranec pa v Ljubljani,« je povedal in dodal, da ima zato do slovenskega prostora poseben odnos. Na vprašanje o jeziku je odgovoril preprosto: »Najljubša slovenska beseda je ljubezen,« nato pa še pripomnil: »Ljubljana, ljubezen.«

V sproščenem delu pogovora se je dotaknil tudi slovenske kulinarike in posebej izpostavil sladico, ki ga je navdušila. »Štrudelj,« je dejal, nato pa ob omembi jabolčnega zavitka dodal: »To je odlično! Ne vem, kje rastejo ta jabolka v Sloveniji.« Na vprašanje o glasbeni industriji in spremembah v zadnjih desetletjih je odgovoril odločno in brez olepševanja. »Jaz se ne prilagajam. Jaz sem še vedno svoj in to še vedno, hvala bogu, funkcionira,« je poudaril. Pojasnil je, da nikoli ni imel potrebe slediti trendom, temveč predvsem občutku, kaj publika pričakuje od njegovega nastopa: »Vedno sem sledil temu, kar publika pričakuje – da pridejo, se sprostijo in domov odidejo veseli ter polni vtisov.« 

Priznal je, da je v določenem obdobju razmišljal o umiku: »Nekaj časa sem razmišljal, da bi se umaknil, da bi dal prostor mlajšim. Potem sem dojel, da bi bilo to sebično. Nisem jaz tisti, ki bo o tem odločal, ampak publika.« Končno odločitev prepušča poslušalcem: »Ko bo publika nehala kazati zanimanje, ko bo nehala prihajati na koncerte, takrat bom jaz nehal delati.«

Razmišljal je o tem, da bi kariero končal

Navdih za ustvarjanje ostaja vezan na osebno okolje in odnose. »Navdihuje me moja družina, prijatelji, izključno samo ljudje, ki so dobri, ki so ob meni, ki so mi v podporo,« je povedal. Tudi pri sodelovanjih z drugimi glasbeniki vztraja pri spontanosti: »Vsi moji dueti, vsa sodelovanja so se zgodila spontano skozi neko druženje.« Med slovenskimi izvajalci je posebej izpostavil Magnifica: »On je moj drugi jaz.« Njegovo ustvarjanje ceni predvsem zaradi načina komunikacije s publiko: »On ima to neko inteligenco skozi komunikacijo s publiko, ki jo obožujem. Z njim bi posnel duet in ga lepo pozdravljam.« Omenil je tudi Nušo Derendo, za katero pravi: »Vedno mi je bila zelo pri srcu. Podprl sem jo že na začetku kariere.«

Ko je govoril o prihodnosti, je bil neposreden tudi glede glasbenih trendov. »Še naprej bom ustvarjal samo ne trap, jaz ne morem tega,« je dejal, ob tem pa poudaril, da sodobno produkcijo sicer spoštuje, vendar pogreša vsebino. »Spoštujem vse, ki to delajo, in všeč mi je, da to zveni svetovno, ampak morajo paziti na besedilo.« Njegovo stališče ostaja jasno: »Treba je imeti malo globlja besedila in ljudem pošiljati malo globlja sporočila.«

V bolj osebnem delu pogovora je spregovoril tudi o spremembi življenjskega sloga in opazni izgubi telesne teže. »Že dolgo hujšam,« je dejal in razložil svoj pristop: »Odločil sem se, da bom jedel samo tisto, kar ulovim.« Ob tem je dodal: »Eno dolgo obdobje nisem ulovil ničesar in sem jedel zelo malo.« Danes, kot pravi, ostaja pri preprosti formuli: »Jem ribe in jem samo zdravo.« Njegove izjave ostajajo osredotočene na odnos s publiko, na iskrenost v glasbi in na prepričanje, ki ga je strnil v preprosto misel: »Meni je pomembno, da so ljudje srečni.«