Uf, poglejte, kako se je v četrt stoletja spremenil naš zlati olimpijec (FOTO)

Že peto leto zapored 23. septembra obeležujemo praznik slovenskega športa in tisti nekoliko starejši se bodo s ponosom spomnili tega istega dne leta 2000. To je bil namreč dan, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Zdravico smo imeli takrat čast poslušati zahvaljujoč nepremagljivemu veslaškemu dvojcu Iztoku Čopu in Luki Špiku ter še našemu vrhunskemu strelcu Rajmondu Debevcu. Slednji je v letih, ki so minila od enega njegovih največjih uspehov, ostal aktivno spet v streljanje in šport na sploh, lani je postal tudi dedek, šport pa je ostal pomemben del življenj tudi Čopu in Špiku.

Luka Špik, ki je februarja dopolnil 46 let, se v javnosti sicer ne pojavlja pogosto, kar mu sicer zelo ustreza. Že pred dobrim desetletjem je tudi zapustil Slovenijo in si nov dom ustvaril v Veliki Britaniji. Tam skrbi ne le za svojo telesno pripravljenost, ampak tudi za pripravljenost drugih, dela namreč kot trener v fitnesu in s svojimi sledilci na družabnih omrežjih tudi redno deli takšne in drugačne podvige ter transformacije, ki jih je deležno njegovo izklesano leto.

A tisti, ki Luke nekaj let niso videli, bi ga zdaj najbrž težko prepoznali. Od mladeniča gladkih lic in kratkih las se je namreč že pred časom poslovil, njegov zaščitni znak pa so postali dolgi lasje in košata brada. Oboje se odlično poda k njegovim izklesanim mišicam in mu daje videz močnega bojevnika. Čeprav nad njegovim poraščenim videzom vsi niso navdušeni, kar mu brez zadržkov tudi povedo v komentarjih ob objavah, pa visokoraslega športnika to prav nič ne gane. »Sem, kar sem. Če koga to moti, mi ni mar za to,« je pred časom med drugim dejal v enem od intervjujev.

Je pa Luka Špik izredno ponosen, da je postal eden tistih, ki so zaslužni za to, da smo Slovenci dobili nov praznik. »Lepo se mi zdi, da je ta dan povezan s tistim dnevom, ko sva z Iztokom osvojila zlato. Dejstvo pa je, da to ni le naš dan, ampak dan vseh športnikov v Sloveniji in vseh tistih, ki imajo radi šport,« je med drugim dejal za Slovensko tiskovno agencijo.

Kljub neverjetnemu uspehu, ki sta ga s Čopom dosegla 23. septembra pred 25 leti, pa Špik priznava, da je spomin nanj z leti precej zbledel. »Danes se najbolj spomnim trenutka, ko sva zmagala in same medalje. Razvoj tega spomina bi najbolje opisal z glasbeno primerjavo. Najprej obstaja dolga verzija skladbe, ko se spominjaš podrobnosti in vseh dogodkov, potem se pa ta postopoma krajša, na koncu pa je samo še tisti refren - za mene je to medalja, dejstvo, da si dosegel največ, kar si lahko v tem športu ... To je tisto, kar ti ostane,« pravi.