V domovini svojega očeta

V Jordanijo je hodil že kot otrok, saj je njegov oče po rodu iz te arabske dežele, sicer pa se Omar Naber po navadi na počitnice odpravi kar na hrvaško obalo. Včasih ga pot zanese tudi drugam po Evropi, v Anglijo, na Portugalsko ali Irsko, lani pa je znova obiskal rodno deželo svojega očeta. »Kar 18 let je moralo preteči, da sem se vrnil v Jordanijo. Ideja je bila očetova in z bratom sva se mu z veseljem pridružila,« pripoveduje glasbenik, ki je zaslovel pred leti z zmago na Emi.

V Jordaniji se je zaradi številnih sorodnikov, ki so ga navdušeni in veseli sprejeli, počutil zelo domače. Njegova tamkajšnja družina izvira iz katoliške kulture in je v nasprotju z muslimanskim delom Jordanije nekoliko bolj odprta, evropska. »Ženske niso zakrite, mini krilca niso prepovedana, živi se zelo mondeno in urbano. Vsi obvladajo še vsaj dva tuja jezika, vsi angleško, nekateri špansko, drugi italijansko. Je izobražena in napredna družina, ki si stoji ob strani, kot je značilno za skupnosti Bližnjega vzhoda.«

Omar ne govori arabskega jezika, ga pa razume, za kar se lahko zahvali očetu, ki je z njim v ranem otroštvu govoril zgolj arabsko. Ne ve, zakaj sta arabščino opustila, a ostali so mu ključne besede in izrazi, ki zadostujejo, da se v polomljeni arabščini sporazume z vsemi.

Jordanija ga navdušuje predvsem zaradi povezanosti in pristne srčnosti ljudi. Všeč mu je tudi njihova glasba, a je tako zelo drugačna od naše, pripoveduje, da jo bolj težko razume nekdo, ki nima arabskih korenin in ki ni tam preživel vsaj nekaj mesecev. Tudi podnebje je fantastično, pove, saj imajo skoraj vse leto sonce, zrak pa je suh, tako da je tudi ob najhujših poletnih temperaturah vzdržno. Cene so začuda zelo evropske, kljub nekoliko nižjemu standardu, seveda pa se najdejo tudi poceni stvari, zlasti osnovna živila, kot je kruh.

Jordanska Philadelphia

Omar med obveznimi ogledi v Jordaniji priporoča ogled Petre, to je mesto, vklesano v živo skalo, ki spada med sedem svetovnih čudes, potem ogled Jerasha, mesta, polnega ostankov starih Rimljanov, prestolnice Aman, ki se je včasih imenovala Philadelphia, in ne nazadnje mesta Salt, od koder prihaja njegov oče in je eno od najstarejših katoliških mest v okolici. Ljubitelji potapljanja in koralnih grebenov najpogosteje obiščejo mestece Aqaba ob Rdečem morju, zanimivo doživetje pa je seveda tudi Mrtvo morje, ki ne premore niti enega samega živega bitja, saj vsebuje osemkrat več soli kot druga morja. Je tudi najnižja točka na zemlji, leži namreč kar 400 m pod običajno morsko gladino.

Kakšne pa so v Jordaniji omejitve in priporočila za slovenske turiste in predvsem turistke? »Hujših omejitev ni, turistke niso pokrite, saj je Jordanija v primerjavi z okoliškimi bližnjevzhodnimi državami precej napredna, za kar se zavzema njihov kralj. Tudi alkohol ni prepovedan, država pa je povsem varna, čeprav meji na Sirijo, Savdsko Arabijo, Irak, Palestino in Izrael.«

Najboljša hrana na svetu

Družabno življenje je zelo pestro, pove, saj obstaja ogromno nočnih klubov, kar marsikaterega turista preseneti. »Jordanija se zgleduje po Evropi, čeprav je tradicionalno družabno življenje na prostem še vedno zelo prisotno. Takrat je obvezna živa glasba, vedno se kaj peče, ljudje se res znajo zabavati.« Na njegovo presenečenje pa se Jordancem zdijo tetovaže nekaj zelo posebnega. To je doživel na lastni koži, ko je hodil po središču glavnega mesta Aman in so ga ljudje debelo gledali, otroci so celo s prstom kazali nanj in se smejali.

Najbolj pa je navdušen nad njihovo kulinariko. »Hrana je, brez pretiravanja, najboljša, kar sem jih kdaj okusil. Prepotoval sem ogromno, se kot gurman povsod pozanimal za lokalne in državne specialitete, a tako široke, okusne in hkrati zdrave kulinarike nisem videl še nikjer.«