

Vodil bo priznani Komorni orkester Franza Liszta.

István Várdai prisega na glasbeno svobodo, ki temelji na zaupanju in poslušanju. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv

Vadim Repin velja za enega največjih violinistov našega časa.



Unionska dvorana Grand hotela Union bo konec julija v znamenju vrhunske klasične glasbe. V okviru Ljubljana Festivala se bosta zvrstila dva večera velikih imen: v ponedeljek, 27. julija, se v Ljubljano vrača sloviti violinist Vadim Repin, že dan pozneje pa bodo oder zavzeli Komorni orkester Franza Liszta z Istvánom Várdaijem ter violinist Kirill Troussov, ki bo zaigral na znamenito Stradivarijevo violino iz leta 1702.
Repin bo ob pianistu Petru Laulu in zasedbi Ensemble Dissonance pod vodstvom Klemna Hvale občinstvo popeljal skozi dela Arenskega, Čajkovskega, Ravela in Chaussona. V slovensko prestolnico se vrača kot umetnik, ki ga tukajšnje občinstvo že dobro pozna, sam pa poudarja, da nobeno srečanje z njim ni povsem enako. »Nikoli ne veš, kaj te čaka. V istem mestu lahko vsakič srečam povsem drugačno občinstvo.« Na nastope v Ljubljani ga kljub temu vežejo posebni spomini. »Toplina in pozornost občinstva ustvarjata vzdušje deljenja in odprtosti.« Tudi program prihajajočega koncerta je nastajal premišljeno, Repin pa njegovo sestavljanje hudomušno primerja s pripravo jedilnika. »Verjamem, da je program kot jedilnik umetnika kuharja. Če imate na primer lososa na žaru, dimljenega lososa in lososova jajčeca – je vse lepo, a ne nujno vznemirljivo.« Še posebno si je želel izvajati Chaussonov koncert, ki je razmeroma nova pridobitev v njegovem repertoarju in mu, kot pravi, prinaša posebno veselje.

Vrhunska tehnika zanj ni končni cilj, temveč rezultat dolge poti. »Gre za vseživljenjski proces premagovanja tehničnih izzivov, zorenja in postavljanja novih ciljev v igranju.« Prav tako pomembna ostaja svoboda, ki jo glasbenik doseže z izkušnjami. »Svoboda pride na določeni stopnji profesionalne ravni. Tega ni mogoče učiti, mogoče pa se je tega naučiti.« Čeprav je v svoji karieri stal že na številnih največjih svetovnih odrih, ostaja njegov odnos do nastopanja presenetljivo preprost. »Oder je naše življenje in naš najvišji cilj. Ta edinstveni občutek sem spoznal že pri petih letih – in od takrat nisem nikoli sanjal o ničemer drugem.«
Že naslednji večer bo Unionska dvorana gostila Komorni orkester Franza Liszta pod vodstvom violončelista, dirigenta in pedagoga Istvána Várdaija. Pridružil se mu bo Kirill Troussov, nekdanji varovanec legendarnega Yehudija Menuhina. Posebnost večera bo tudi njegov instrument – Stradivarijeva violina Brodsky iz leta 1702, na kateri je bila leta 1881 izvedena krstna izvedba violinskega koncerta Petra Iljiča Čajkovskega. Program bo segal od Mozartove uverture k Figarovi svatbi in Mendelssohnovega violinskega koncerta do Čajkovskega, Liszta in Brahmsa. »O celotni arhitekturi programa vedno razmišljam zelo premišljeno, vendar občinstvu ne želim vsiljevati toge pripovedi,« pojasnjuje Várdai. Kot pravi, se bo program razvijal »od duhovitosti in lirike k virtuoznosti in nazadnje k čisti radosti«.

S Troussovom ga povezuje tudi dolgoletno prijateljstvo. Podoben odnos želi Várdai ustvariti z orkestrom: »Moja naloga ni nadzorovati vsake podrobnosti, temveč ustvariti okolje, v katerem vsak prevzame odgovornost za skupni rezultat.« Ljubljana Festival bo tako v dveh zaporednih večerih ponudil dve različni glasbeni zgodbi, ki ju povezujejo virtuoznost, svoboda in dialog – pa tudi umetniki, za katere glasba ostaja prostor nenehnega odkrivanja.