
Na znamenitem Times Squaru (foto: osebni arhiv).

Sprehodil se je tudi po Brooklynskem mostu (foto: osebni arhiv).

Najraje potuje v družbi prijateljev (foto: osebni arhiv).

Josh Hartnett.




Vsestransko nadarjenega Saša Đukića najverjetneje najbolj poznate po liku Mame Manke. A simpatični Dolenjec je še veliko več kot to; po izobrazbi je slovenist, dela pa kot kreativec na Radiu 1, je režiser petih celovečernih filmov in avtor nekoč izjemno popularne oddaje Atlantis. Trenutno navdušuje v žiriji resničnostnega šova Gospodinje pojejo, ki ga predvaja Golica TV, kjer je tudi scenarist, nikakor pa ne smemo zanemariti niti njegovega izjemnega pevskega talenta. »Potujem zelo rad, še raje pa se vračam domov,« iskreno pove Sašo. Pred leti je prepotoval domala vso Evropo, najljubše države so mu Finska, Švica in Francija. Večkrat je že obiskal tudi New York.
Privlači ga toplina ljudi
Čez lužo bom spet odpotoval zelo kmalu, za prvomajske praznike,« pove Sašo Đukić. »Letos nas potuje več, saj si bomo na moj rojstni dan priredili čisto pravi piknik v Central parku.« Mesto, ki nikoli ne spi, je prvič obiskal pred leti, ko se je tja podal s prijateljico. »Odločitev je padla v hipu, zato nisva potovala v lastni režiji, ampak sva raje vzela ponudbo potovalne agencije. Tam sva bila ravno na novoletni vikend, organizacija je bila na nivoju, le časa je bilo bolj malo za raziskovanje tega res velikega mesta.« New York ga privlači že od nekdaj. »Sem velik ljubitelj filma in številne tamkajšnje destinacije so mi bile znane že z velikega platna. A doživeti jih v živo je nekaj posebnega,« pojasni Novomeščan, ki zdaj, ko veliko jabolko že dobro pozna, tja vedno potuje v lastni režiji.
O Newyorčanih govori s posebno toplino. »To so posebni ljudje, prijazni, odprti, ustrežljivi, umirjeni. Ponosni so na svoje mesto in ga s ponosom tudi predstavijo turistom in obiskovalcem. Če bi imeli Slovenci le pol toliko ponosa, bi bilo pri nas marsikaj drugače. Znali bi nas ceniti tudi tujci,« je prepričan Đukić. »Res pa je, da tam le redko srečaš avtohtonega prebivalca, veliko je priložnostnih delavcev, zato je lahko tudi preprosta vožnja s taksijem pravo etnično doživetje. Tisti, ki menijo, da bodo z obiskom New Yorka doživeli Ameriko, se močno motijo. New York ni Amerika, New York je New York.«
| Destinacija: New York, ZDA Plus: prijazni policisti Minus: gneča Šoping: športna oblačila in obutev Naslednja postaja: Tokio ali Sydney |
Zamrznil pred igralcem
Med potepanjem po Sohu je doživel neverjetno srečanje. »Stopil sem v eno od trgovin, ki so v tem delu mesta prava posebnost. In pri blagajni se je poleg mene postavil neki mladenič, ki sem ga sprva le na hitro pogledal. Ob spoznanju, da poleg mene stoji hollywoodski igralec Josh Hartnett, sem popolnoma zamrznil. On je to seveda opazil, in ko sem ga znova pogledal, mi je odvrnil: 'Ja, jaz sem.' Zapletla sva se v pogovor, poznal je Slovenijo in čez 10 minut sva bila že v bližnjem pubu na brooklyn lagerju, to je eno od znamenitih ameriških piv.«
Pred odhodom v veliko jabolko si Sašo vedno zastavi cilje, predvsem kaj in koga bo obiskal. »Nikoli mi še ni uspelo videti vsega začrtanega, ker sem tam po navadi le od 10 do 14 dni. Vedno pa po naključju vidim kaj takšnega, česar nisem nameraval obiskati. Sicer sem zelo discipliniran, a na potovanjih, sploh pri spoznavanju mest, si dovolim, da me vodijo naključja in spontanost,« pove in doda, da je prav na takšen način spoznal slovenska zakonca, ki se ukvarjata z usnjarstvom, srečal je glasbenike iz znane zasedbe Fun Lovin' Criminals, s katerimi se je sicer spoznal že leta 2001 na Rock Otočcu.
»V New York se bom vračal do konca svojih dni, če bo le žep dovolj globok,« v smehu še pove Sašo. »Če sem čisto iskren, priznam, da sem velik zapečkar. Težko me je spravit od doma. Ko pa enkrat grem, sem presrečen. Vedno se rad spominjam svojih potovanj. Starši so me vedno učili o tujih deželah, učili so me tudi spoštovati svojo domovino. Žal nismo bili nikoli preveč premožni, zato smo potovali večinoma do jadranske obale in nazaj, spoznavali pa smo tudi Jugoslavijo. Verjamem, da bi naju z bratom starši peljali še kam, a tudi to, kar so nama omogočili, je bilo že zelo veliko,« je še skromen simpatični Dolenjec.