V televizijskem studiu Jureta Godlerja se je zgodil umor: vse se je začelo med snemanjem kviza (FOTO)

Jure Godler se vrača z novim kriminalnim romanom, v katerem se njegov detektiv Herman Arh znajde pred novim, nič kaj preprostim primerom. Tokrat se umor zgodi v televizijskem studiu med snemanjem izmišljenega kviza Sfingine sekunde, zato je pisatelj zgodbo postavil v okolje, ki ga sam zelo dobro pozna. Godler namreč televizijo soustvarja že več kot dve desetletji, zadnjih sedem let pa vodi tudi kviz Milijonar. Čeprav pravi, da mu je danes najbližje prav pisateljska vloga, se televiziji še ne namerava odpovedati. Za Slovenske novice je spregovoril o nastajanju nove kriminalke, svojem načinu pisanja, televizijskem zakulisju, Hermanu Arhu in o življenju po koncu oddaje Ta teden z Juretom Godlerjem.

Čestitke za knjigo!

Najlepša hvala. V tej občutljivi fazi, ko je knjiga v tiskarni in se počutim izpraznjenega, mi lepe besede dobro denejo.

V novi knjigi se umor zgodi v televizijskem studiu med snemanjem priljubljenega kviza. Glede na to, da ste sami toliko let preživeli v takšnem okolju – koliko resničnega televizijskega zakulisja je dejansko pristalo v romanu?

Zanimivo vprašanje. V resnici sem v roman prenesel ves mehanizem, ki se dogaja v zaodrju televizijskega kviza, le da sem za potrebe zgodbe izumil čisto nov, izviren kviz imenovan Sfingine sekunde, v katerem nastopa pet tekmovalcev, ki odgovarjajo na pet vprašanj, za katera imajo na voljo pet sekund in za vseh pet pravilnih odgovorov je nagrada pet milijonov evrov. Zdi se mi, da ne bi bilo prav, da ne bi vključil svojega znanja iz snemanja Milijonarja, ki ga vodim že sedmo leto.

Pet tekmovalcev, pet sekund, pet vprašanj, pet milijonov in ena smrt. Kaj je nastalo najprej – ideja o umoru ali koncept kviza? 

V bistvu sem si moral najprej izmisliti dovolj zanimiv umor, ki bo bralce vlekel ves roman, potem pa se je organsko razvila še ideja o kvizu. Za ideje imam anteno naravnano konstantno. Včasih pridejo med sprehodom, včasih pod tušem, največkrat pod tušem, ne vem, zakaj je tako. Morda voda spere vse neumnosti z mene in ostanejo samo še dobre ideje. Te zapišem v beležke in ko imam like in umor in osnovno strukturo postavljeno, potem začnem postavljati natančen sinopsis vsakega poglavja posebej. Ko imam tudi to pod streho, pa sedem za računalnik in začnem pisati poglavje po poglavje.

Herman Arh se vrača drugič. Kaj ste pri njem v novi zgodbi odkrili na novo in s čim bi lahko tokrat presenetil bralce?

Herman Arh je lik, o katerem v vsakem naslednjem romanu izvemo nekaj več. Je pa zelo zaseben človek, skoraj tako zaseben kot jaz, tako da se obeta še veliko razkritij o njem. O meni pač ne, ker sem preveč dolgočasen. Bralce pa zna presenetiti dejstvo, da je tokratni umor maskerke v studiu za Arha skoraj pretrd oreh.

Pri Milijonarju ste tisti, ki tekmovalcem pomagate na poti do pravilnega odgovora, pri kriminalkah pa bralca namenoma vodite tudi po napačnih sledeh. Kaj vam je bolj zabavno – pomagati ali zavajati?

Absolutno raje zavajam, ampak samo pri pisanju detektivk. V živo mi to ne pride na pamet na kvizu, ker je za nekatere stres snemanja in samega sodelovanja v kvizu zelo stresen. Milijonar je kviz, v katerem je voditelj tekmovalčev zaveznik in ne nasprotnik, ki mu bo oteževal pot do glavne nagrade.

Sedem romanov v sedmih letih je precej intenziven tempo. Kako je videti vaš običajen dan, ko ste sredi pisanja knjige?

Zelo natempirano. Po zajtrku pišem do kosila. Po kosilu pišem naprej, razen, če moram v Ljubljano. V tem primeru pišem še zvečer, če ne pridem prepozno. Brez takšnega tempa mi ne bi uspelo izdati enega romana na leto. Pišem vedno, tudi, ko ni navdiha. Če bi čakal navdih, ne bi napisal nič. Vedno je lažje popraviti ali dopolniti napisan osnutek, če je še tako slab, kot pa iz ničle nekaj napisati.

Ljudje vas poznajo kot televizijskega voditelja, satirika, glasbenika in pisatelja. Katera od teh različic Jureta Godlerja vam je danes najbližje?

Zadnja leta definitivno pisateljska vloga. Predvsem zato, ker mi ni treba od doma. Seveda pa se ne morem kar tako otresti televizijske vloge, ki jo izvajam že 22 let. Sedaj sem že zelo zelo star in betežen in mi zato bolj ustreza sedenje za mizo in pisanje romanov.

Ste človek, ki po končanem projektu hitro potrebuje naslednjega, ali se znate tudi ustaviti in si vzeti čas zase?

V smislu dopusta ne. Si pa vsak dan vzamem kakšno uro za branje ali pa za kakšen film ali serijo, s pomočjo katere se odklopim. To je vse, kar potrebujem, da lahko naslednji dan normalno nadaljujem z delom. Daljši dopusti mi povzročajo tesnobo in nikoli ne zdržim dolgo. Rad pa občasno prehodim kakšno pohodniško pot po Združenem kraljestvu.

Če bi morali za naslednjih nekaj let izbrati samo eno – televizijo ali pisanje knjig –, čemu bi se težje odpovedali?

Težko bi se odločil, ker mi je oboje v življenju tako blizu in pisano na kožo. Verjetno bi rekel, prav, potem pa nič. Ne vzamem ne enega ne drugega.

S čim si zapolnjujete obdobje med koncem enega in začetkom naslednjega velikega projekta?

Trenutno sem v stanju, ko je nov roman v tiskarni in sem v stanju negotovosti, ki ga pa najraje zapolnim z mindstormanjem idej za novo zgodbo o Arhu. Še vedno pišem, a trenutno ne pod stresom roka za oddajo, kar pomeni, da je to obdobje, ko si lahko privoščim več časa tudi za branje.

Ste zaljubljeni?

Lepo vas prosim, kje je še pomlad!

Nekaj časa ste sloveli tudi po tem, da ste uporabljali klasični telefon. Kakšnega imate danes?

Danes imam zelo pametnega. Težko je shajati s promocijo lastnega dela brez njega. Se pa nostalgično spominjam nokia telefona in odsotnostjo stresa, ki je bila del tega starega 'cegla'.