»Vdova« Alenka Tetičkovič išče moža

V SiTi Teater BTC prihaja komedija Iščem moža, ki bo 6. februarja 2026 doživela premiero. Predstava obljublja dober odmerek romantike, smeha in situacij, v katerih se bo prepoznal marsikdo. Gre za zabavno pripoved o vdovi, ki se s pomočjo tarota in spletnega oglasa poda v iskanje »popolnega« moža. Ker so njeni kriteriji precej nemogoči, njen osamljeni sosed skuje poseben načrt: prijatelju naroči, naj se prelevi v vrsto čudaških snubcev, da bi on ob njih izpadel kot edina prava izbira. Rezultat je situacijska komedija s preobrati, toplino in humorjem.

Na odru se bodo v glavnih vlogah zbrala znana imena slovenske igre: Alenka Tetičkovič, Rok Kunaver in Aleksandar Rajaković. Alenko Tetičkovič občinstvo najbolje pozna kot sestro Franjo iz serije Naša mala klinika, je tudi prejemnica Severjeve nagrade. Aleksandar Rajaković je znan po monokomediji Čefurji raus!, s katero je zabeležil več kot 400 ponovitev, širši javnosti pa tudi po vlogah v filmih Piran – Pirano, Kekec, tri dni pred poroko in Med mano, tabo in bogom. Roku Kunaverju je prepoznavnost prinesla vloga Saša v seriji Svingerji, gledalci pa ga poznajo tudi kot Andréja Simonéja iz serije Usodno vino ter Roberta iz serije Najini mostovi.

FOTO: Press

Besedilo je napisal Miro Gavran, edini živeči evropski avtor z lastnim gledališkim festivalom Gavranfest. Njegova dela so prevedena v več kot 40 jezikov, njegove drame pa so doživele več kot 400 premier po svetu. Predstava nastaja v režiji Nenna Harlekina in produkciji Zavoda za kulturne dejavnosti Smejmo se.

Ustvarjalci o predstavi govorijo odkrito, Aleksander Rajaković pravi: »Je ljubezen res retro? Liki v naši predstavi se komično prepletajo prav v ponovnem iskanju te večne energije, za katero smo vsi pripravljeni storiti marsikaj.«

Igralska zasedba. FOTO: Press

Alenka Tetičkovič dodaja, da predstava kljub komičnim situacijam govori tudi o grenkobi osamljenosti in o tem, kako si vsak po svoje poskuša življenje osmisliti čim bolj iskreno, pa čeprav včasih naivno, preprosto ali »odštekano«. »Kot neko razmišljanje o iskanju moža, smisla življenja, smisla ne biti sam in osamljen ... predstava kljub svojim komičnim situacijam izraža grenkobo življenje osamljenih ljudi, ki se jih vsak na svoj način boji in si jo želi tako ali drugače osmisliti, čim bolj iskreno, pa čeprav je to velikokrat naivo, preprosto ali morda, kot rečemo, tudi trčeno, odštekano. Mislim, da so liki vsak po svoje ogledalo naših življenj ali vsaj delčki njih, ki jih skrivamo pred drugimi in velikokrat tudi pred sabo. Za vsako bol pa Cvetka raste.«

Rok Kunaver jo vidi kot glasno komedijo človeškega značaja. »Predstavo dojemam kot glasno komedijo človeškega značaja, kjer bi vsi radi imeli hitre rešitve – tudi za ljubezen in poroko. Ko zmanjka razuma, se zatečemo k raznim bližnjicam, kot so internetni oglasi in tarot karte. Moj lik verjame, da se z dovolj samozavesti, malce igralske (ne)sposobnosti in preobleke da rešiti skoraj vse, tudi ljubezen. Moj lik sporoča preprosto resnico, danes ljubezen ne gre skozi želodec ... gre skozi stanovanje.«