Veliko razočaranje za malega genija Edvarda, oglasila se je njegova mama: »Otroku so ukradli sanje«

Vsi se najbrž še spomnimo desetletnega dečka Edvarda Kaloha, ki je skupaj s sestrico Frido navdušil z nastopom v oddaji Slovenija ima talent. Takrat smo mu ploskali zaradi znanja matematike, Edvard pa je poleg tega, da obožuje številke tudi pravi šahovski mojster in zagrizeni tekač. Ljubezen do športa sta mu že v zibelko položila starša, saj tudi sama rada tečeta in pogosto objavljata fotografije družine na lažjih in težjih tekaških preizkušnjah. Mali Edvard se je letos hotel udeležiti tudi Maratona treh src v Radencih, kjer je nameraval preteči zavidljivih 21 kilometrov. Kot je v objavi na družabnem omrežju zapisala njegova mama, je Edvard takšno razdaljo kljub rosnim letom pretekel že večkrat, da bi to storil na eni največjih tekaških prireditev pri nas, pa so bile njegove sanje, do uresničitve katerih je odšteval dneve. 

»Tek ni njegova obveznost. Tek ni najina ambicija. Tek je njegova ljubezen. Redno teče. Večkrat je že pretekel razdaljo 21 kilometrov. Govorimo o otroku, ki dneve meri v treningih, kilometrih in novih ciljih. O otroku, ki zvečer zaspi z mislijo na tek in zjutraj vstane z isto mislijo,« je zapisala Edvardova mama in nato razkrila še kruto resnico, ki je njenemu sinu zlomila mlado srce. »Potem pa telefonski klic. Organizator nas je obvestil, da je prejel opozorilo oziroma prijavo, da Edvard zaradi svoje starosti ne bi smel nastopiti. Z enim klicem so otroku ukradli sanje. Ponovno,« je razkrila Vesna Kaloh, ki se ob tem čudi: »Prepovedali so mu tek. Tek. Niso mu prepovedali hitre hrane. Niso mu prepovedali ur in ur pred zasloni. Niso mu prepovedali življenjskega sloga, ki ga stroka že leta povezuje z vse slabšim zdravjem otrok. Prepovedali so mu tek. In to pod razlago, da gre za zaščito zdravja. Kot zdravnica to težko razumem. Kot mama še težje.«

Vesna Kaloh je nato sicer dodala, da bi Edvard lahko tekel z njo ali s svojim očetom, da pa to ne bi bilo enako, saj njegov rezultat v tem primeru ne bi obstajal, saj bi se na koncu štel le rezultat enega od staršev, ki bi se teka udeležil »uradno«, kar pa seveda ne bi bilo enako, kot če bi deček na tabli videl svoj rezultat, svoje ime, svoj trud in svoje veselje.