Z derezami in s cepini plezal po vulkanu

»Na Islandiji sem bil pred tremi leti. Ravno so se dobro pobrali po krizi in so bile cene še kar znosne – vsekakor je bila država bolj dostopna kot pred zlomom. Poletne vročine ne maram, zato najraje odrinem na sever,« pove Jernej Zoran, ki najraje potuje v lastni režiji. »Zame se potovanje začne že doma, za računalnikom, ko iščem letalske vozovnice, prebiram vodnike in se odločam, katere kraje bom v določeni državi obiskal.« Kar ga je pri Islandcih najbolj prevzelo, je to, da so zelo ponosni na svojo deželo. »Je pa to zelo redko poseljena država. Nekaj minut vožnje iz Reykjavika – in že si v čisto drugem svetu. V mestih je izjemno čist zrak, tudi zato, ker so ob morju in zato stalno na prepihu,« hiti pojasnjevati 39-letni Novomeščan.

Islandija s pridom izkorišča neverjetne zaloge geotermalne energije. »Ogledal sem si tudi eno tovrstnih elektrarn. In, ja, para res kar sika iz zemlje, predvsem vzdolž tektonskih prelomnic. Me je pa malo razočarala njihova potratnost z električno energijo. Zalog imajo vsaj za pol tisočletja, ampak se obnašajo, kot da morajo že v tej generaciji porabiti vse. Javna razsvetljava je gorela, čeprav je bilo zunaj že svetlo, poleti so noči namreč kratke in svetle, enako je v gospodinjstvih.«

Islandska kulinarika

Tamkajšnje jedi Slovencem praviloma niso preveč znane. A Jerneju je ena še posebno prijala. »To je snuth, neke vrste krof. Omeniti moram še restavracijo Caruso v Reykjaviku. Tamkajšnji šef je Slovenec, ki že nekaj desetletij biva tam. Vrhunska hrana, hitra postrežba, obilne porcije. Ko sedeš, ti najprej prinesejo vrč vode in francoski kruh. Seveda brezplačno. Od njih bi se moral učiti marsikateri naš gostinec. In kako sem ugotovil, da je možakar Slovenec? Ravno v trenutku, ko sem vstopil v lokal, je ekipa slovenske televizije tam notri snemala oddajo Eutrinki. Res neverjetno naključje,« se spominja kitarist.

Vulkanski otok ga je sicer prevzel predvsem zaradi narave. »Včasih se ti zazdi, da stopaš po drugem planetu. In hecen jezik imajo. Spomnim se besed 'Hvernig gengur'. (Kako si?, op. p.)« se smeje Jernej. Ogledal si je gejzirje in slapove ter se odločil tudi za izlet na ledenik Solheimajökull. »Dobiš cepin in dereze in veselo po ledu navzgor. Nepozabno doživetje – sploh če veš, da je pod ledom ognjenik, ki ne spi. Naslednje leto je izbruhnil vulkan Eyjafjallajökull in takrat sem pomislil: Aha, tistemu sosednjemu hribu je odpihnilo streho.«

Jerneju potovanja pomenijo odklop, prežet z intenzivnimi doživetji. »Strast do potovanj me je zgrabila po dvajsetem letu. Preprosto sem si zaželel potovati. Občutek, ko si nekje na drugem koncu sveta, je odličen, a občutek, ko se poln vtisov srečno vrneš domov, je najlepši. Šele takrat lahko primerjaš in ceniš, kar imamo doma. Slovenija je zame najlepša dežela sveta. Obožujem Dolenjsko in Novo mesto, sem ponosen Podgur'c, ampak to zares spoznaš šele, ko lahko primerjaš z drugimi kraji po svetu,« je še prepričan glasbenik.

Destinacija: Islandija

Plus: kopanje v Modri 
laguni

Minus: Ko sem ob cesti 
videl steber, na katerem 
je bil popolnoma zverižen 
avto, zraven pa je stala 
tabla z napisom: »V tem 
letu na islandskih 
cestah osem 
mrtvih.« Šokantno.

Šoping: Velur in 
športne hlače, 
kakršne nosijo 
islandski ribiči.