
Galerija

Urša Koser je objavila fotografijo s planine, na kateri ob mizi z mladeničem uživa štruklje. Ob tem je zapisala: »Punce, hrane si ne rabite zaslužit. Je pa fajn, da delate proti svojim ciljem. Jaz lahko pojem tale štrukelj pa izgubljam maščobo, ker živim uravnoteženo. Hrane ne delim na dobro in slabo ali na 'prepovedano'. Poskrbim pa, da treniram za moč petkrat tedensko, vsak dan naredim 10.000 in več korakov, športam na 101 način.« Ena od sledilk, Maja, se z njenim pogledom očitno ni strinjala. »Tako veliko porcijo si lahko privoščiš na Kredarici, ne pa na Prevali, tam je dovolj samo voda,« ji je zapisala. Koserjeva ji ni ostala dolžna: »Maja, kdo pa bo drugim določal, kaj in kakšno porcijo si lahko privoščijo? Halo?!«
Izmenjava se s tem ni končala. Sledilka je vztrajala, da »dejstva so dejstva«, in dodala, da po njenem takšen obrok ni primeren za »tako ravno turo« ter da bi bilo treba za takšno porcijo »bolj migati«. Koserjeva je nato celotno izmenjavo delila še v svoji objavi in zapisala, da nekateri očitno še vedno gledajo na hrano kot na nagrado za porabljene kalorije. »Hrane si ne rabimo zaslužit,« je poudarila. Dodala je, da zdrav življenjski slog ne pomeni, da si človek ne sme privoščiti štrukljev, če si jih želi in če sodijo v njegov trenutni prehranski načrt. »Eno je živeti zdravo, poskrbeti, da se gibamo, da jemo polnovredno hrano in se ne nažiramo ali napivamo, drugo pa je, da si ne vzameš štruklja, ker se je tetka Maja iz Facebooka odločila, da si po eni uri in pol hoje ne zaslužiš tega,« je zapisala.
Koserjeva je šla še dlje in se obrnila predvsem na mlajše sledilke in sledilce. »Punce, in tudi fantje, res upam, da v življenju nimate takšnih staršev oziroma skrbnikov s takšnim pogledom na hrano,« je zapisala. Njeno sporočilo je bilo jasno: telesna aktivnost in uravnotežena prehrana sta zanjo del zdravega načina življenja, hrana pa ne bi smela postati kazen ali nagrada za to, koliko smo se tisti dan gibali. Ena porcija štrukljev je tako sprožila precej širšo razpravo o odnosu do hrane, vadbe in o tem, kdo si sploh jemlje pravico presojati, kaj in koliko bi moral jesti nekdo drug.