Zvezdana Mlakar iskreno: »Do konca življenja me bo sram!«

Zvezdana Mlakar je na Facebooku objavila daljši zapis, v katerem se je odzvala na aktualno politično in družbeno dogajanje doma in v svetu. Objavo je začela z opozorilom na vse bolj napet predvolilni čas. »Vidim, da se bomo vedno bolj vrteli okrog volitev in upam, da marca ne bomo pregoreli,« je zapisala. Kot povod za razmislek je navedla nemški film o povojnem zanikanju grozodejstev v koncentracijskih taboriščih, ki ga je pred dnevi gledala na Televiziji Slovenija. Film, katerega naslova se ne spomni, opisuje kot zgodbo o lažeh in sprenevedanju po drugi svetovni vojni. »O tem, kako Nemci po vojni ‘kao’ niso vedeli, kaj se je dogajalo v njihovih koncentracijskih taboriščih,« je zapisala ter dodala, da gre za »mučno in žalostno zgodbo o tem, kaj vse človek lahko naredi drugemu človeku.«

»Josip Broz Tito nas je rešil«

Čustveni odziv na film jo je spodbudil k javnemu zapisu. »Jokala sem in si obljubila, da ne bom tiho,« je zapisala in dodala, da še posebej zdaj ne more molčati, ko se po njenem mnenju znova približujemo izključevanju in napadom drug na drugega. Vprašala se je tudi, ali se ljudje sploh zavedamo posledic političnih odločitev. »A se mi res zavedamo, kaj vse se nam lahko zgodi, če izberemo pot, po kateri hodi tisti rumeni pajac čez lužo?« V nadaljevanju se je dotaknila razprav o komunizmu in zgodovini nekdanje Jugoslavije. Spomnila je na leto 1947, ko je Josip Broz Tito zavrnil podreditev Sovjetski zvezi. »Rešil nas je, da nismo pristali za železno zaveso,« je zapisala. Ob tem je dodala lastno izkušnjo potovanja v države vzhodnega bloka. »Kot najstnica sem šla za železno zaveso in tam doživela nekaj najbolj temnega, sivega, pravo nočno moro, tisti pravi komunizem, ki ga pri nas nismo nikoli izkusili.«

Ogorčena nad podporo pravnomočno obsojenim politikom

Posebej kritična je do sodobnih političnih trendov v državah, ki so se izvile izpod sovjetskega vpliva. Po njenem mnenju se mnoge znova nagibajo k avtoritarizmu. »Kot, da so se ljudje že tako navadili nekega velikega vodjo, da jih vedno nekdo malo maltretira, da zdaj, ko bi resnično lahko zaživeli svobodno, tega enostavno ne znajo!« V zaključku zapisa je izrazila ogorčenje nad podporo politikom, ki so pravnomočno obsojeni, in nad javnim govorom, ki razdvaja družbo. »Do konca življenja me bo sram, da pri nas premoremo tako primitivne stare gospode,« je zapisala.