60 let Pionirskega doma: pester program in za vsakega nekaj

Zgodovina in delovanje Pionirskega doma

Začetki segajo v leto 1963, ko je bil, na pobudo Zveze prijateljev mladine, ustanovljen Pionirski dom in pod isto streho na Vilharjevi cesti združeval Kino Soča, Slovensko mladinsko gledališče, Pionirski dom - Center za kulturo mladih ter Pionirsko knjižnico na drugi lokaciji,  na ulici Komenskega 9. Leta 1977 je sledila odločitev o razcepitvi na Pionirsko knjižnico, Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom, ki je sprva ponujal učenje tujih jezikov (poučevanje angleščine in nemščine se je začelo že 1955 v Pionirski knjižnici z iniciativo pisatelja, publicista in kritika Frančka Bohanca). 

Skozi leta se je nabor dejavnosti širil, udeleženci so lahko izbirali med vedno bolj raznovrstnim umetniškim programom, saj so se tujim jezikom pridružile še gledališka vzgoja in ritmika, lutkovna vzgoja, likovna vzgoja, glasba, filmska vzgoja, plesna in družabna vzgoja, na voljo je bil klub mladih književnih ustvarjalcev, igralne urice, bogata je bila tudi prireditvena dejavnost Pionirskega doma.

Danes je Pionirski dom – Center za kulturo mladih  vodilna institucija na področju izven šolskega preživljanja prostega časa otrok, mladine in odraslih. Otrokom nudi več in je v svoji dolgi zgodovini opravil pionirsko delo na področju razumevanja kulture in ustvarjanja, je pionir, začetnik mnogih priljubljenih dejavnosti. Z novim šolskim letom je bil v Pionirskem domu ustanovljen Pionirski teater, ki je namenjen prekarnim delavcem in samostojnim ustvarjalcem vseh žanrov umetniškega ustvarjanja. Je prostor za raziskovanje in predstavitev umetniških del.

Pionirski dom domuje v stavbi, ki jo je Jože Plečnik zasnoval v tridesetih letih prejšnjega stoletja,  a zaradi zgodovinskih okoliščin ni bila nikoli dokončana.

Po vojni je, v petdesetih letih, arhitekt Anton Bitenc preuredil stavbo in nastala je znamenita Festivalna dvorana. Z bogatim monumentalnim stopniščem s Plečnikovimi stebri in ležečimi ženskimi akti Frančiška Smerduja, ki popeljejo obiskovalca v dvorano, je Festivalna postala središče za družabne dogodke. Prostor, zasnovan kot kapela, ima visok ovalni obok, svojevrstne luči, lože in balkone. Je prizorišče, kjer se še danes odvijajo družabni plesi, modne revije, poroke, sejmi, tekmovanja, festivali, pustna rajanja, simpoziji, predstave,  koncerti, valete in maturantski plesi – na odru Festivalne dvorane so nastopile nekatere svojčas še neuveljavljene skupine, ki danes sodijo v sam vrh svetovnega glasbenega ustvarjanja.