Avtor več kot 800 melodij dobil spominsko ploščo

Šestnajstega maja bi Franc Šegovc, dolgoletni vodja ansambla Štirje kovači, harmonikar in avtor več kot 800 melodij ter še okoli 200 besedil, praznoval 89. rojstni dan. In na ta dan so v Legnu pri Slovenj Gradcu, na hiši, v kateri sta s soprogo Hermino, tudi pevko v ansamblu, ki je kot najstarejši vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, preživela 64 srečnih let, odkrili kamnito spominsko ploščo, na kateri so izklesani podoba legendarnega glasbenika ter dva verza njegovih najbolj prepoznavnih skladb. Verz pesmi Luči Slovenj Gradca, ki je neuradna himna mesta, ter verz zimzelene Kam le čas beži.

Spominsko ploščo na hiši je ob pomoči Frančeve žene Hermine in številnih zbranih gostov, tudi zvenečih imen slovenske narodnozabavne glasbe kot prekaljenih veteranov in mladih upov, odkril slovenjgraški župan Tilen Klugler. »Franc Šegovc je Slovenj Gradcu dal ogromno in z njegovo pomočjo in s pomočjo celotnega ansambla Štirje kovači je naše mesto postalo prepoznavno ne samo v Sloveniji in Evropi, temveč po vsem svetu,« je dejal Klugler.

Štirje kovači so zaigrali z Martinom Juhartom, z njimi je zapela tudi družina Breznik.

Prisluhnili skladbam

Franci Smrekar, pobudnik za postavitev obeležja, je v imenu Društva pesnikov slovenske glasbe dejal, da so mnogi, ki so že obiskali muzej Štirih kovačev v rojstni hiši Huga Wolfa, povpraševali, kje sta Legen in hiša, v kateri je ustvarjal Šegovc. Zdaj bodo številni zagotovo obiskali ta kraj, postali ob hiši in se poklonili legendi. Mimogrede, nedavno je izšla tudi zbirka Šegovčevih skladb za klavir, violino in vokal, za katere je poskrbel glasbenik Luka Krof. Zbrani pri Šegovčevi hiši so prisluhnili pesmim in njegovim skladbam, ki so jih zapeli in zaigrali člani družine Breznik, ansambel Banovšek, družina Sotošek in tudi legendarni Štirje kovači, s katerimi je meh harmonike raztegnil Martin Juhart, ki je navdušil tudi v harmonikarskem duetu z Matijo Merzdovnikom. Dogodek je bil čustven zlasti za Frančevo ženo Hermino, ki je bila vidno ganjena. »Franc bi bil ponosen in vsekakor bom jaz tista, ki bom spomin nanj ohranjala še naprej,« je dejala. Člani ansambla so obujali spomine na vaje v glasbeni sobi, ki so se vedno začele točno, saj jih je zamuda stala kakšen liter ali dva, so se pošalili.

Sicer pa je imel Šegovc zanimiv odnos do tehnologije. Čeprav je bil nasprotnik elektronike, je v jeseni življenja brez težav sprejel sintesajzer in računalnik, na katerem je ustvarjal note, besedila, pisal pesmi in tudi knjige. Ko mu je raztegovanje meha postalo preveč naporno, so Štirje kovači veselice zamenjali za koncerte, televizijske oddaje, zaigrali pa so tudi kakšnemu jubilantu. Ob neprecenljivi podpori njegove Hermine je vsak nastop izvedel vrhunsko, tudi zadnjega, 15. avgusta lani. Nepozabna pa so za vse člane ansambla ostala tudi njihova druženja po vajah, ob domačih dobrotah.