
Galerija

Vsakdo ima več obrazov, a svetu vendarle pokažemo samo nekatere plati svoje osebnosti. Navsezadnje nam je dodeljenih več različnih vlog, vsako pa igramo ob določenem času, na določenem prostoru in pred določenimi ljudmi. In medtem ko Barack Obama (50) kot prvi temnopolti predsednik Združenih držav Amerike kaže svetu javno podobo voditelja svobodnega sveta, v zasebnosti intime z najbližjimi verjetno odpade maska razumnega, umirjenega in preračunljivega vodje. Na dan verjetno privre njegova drugačna plat. A vendar naj bi bila ena glavnih potez enega najbolj prepoznavnih moških na svetu tudi med štirimi zidovi in v objemu ljubljene prav njegova že skoraj podpisana razumska hladnost. Kajti četudi naj bi bil očarljiv in šarmanten, naj bi bil hkrati tudi oddaljen in nedostopen. Celo hladen. »Njegova toplina je lahko varljiva. Govori sicer sladke besede in je odprt ter zaupljiv, a vendar iz njega veje tudi vselej prisoten hlad,« je v osebni dnevnik, katerega delčki bodo kmalu ugledali luč sveta v biografiji Barack Obama: Zgodba, zapisalo njegovo nekdanje dekle.
Spoznala sta se na božični zabavi
Ko je mladega Baracka na začetku osemdesetih let pot zanesla iz Los Angelesa na newyorško univerzo Columbia, verjetno ni vedel, da se je postopno začela oblikovati njegova usoda. V skromnem stanovanju na Manhattnu je namreč živel skoraj asketsko življenje in opravljal dolgočasno delo, do katerega ni čutil nikakršne pripadnosti, v sebi pa je bil notranji boj samoidentitete. Težila so ga vprašanja lastne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, saj je kot sin belopolte matere in temnopoltega očeta nihal med pripadnostjo belski in črnski identiteti ter se »zaradi svoje svetlejše polti počutil kot vsiljivec«. A kljub iskanju pripadnosti, tako tipičnem za mladostnike, naj bi vendar že tedaj, v svojih rosnih dvajsetih letih vedel, kakšna bo njegova idealna ženska. »Zelo močna, iskrena, borka, polna življenjskih izkušenj. Vidim pa jo temne polti,« je Obama dejal svojemu tedanjemu dekletu, ki pa gotovo ni ustrezala vsaj enemu izmed naštetih kriterijev. Bila je namreč belka. A kljub temu je bila Genevieve Cook, ki jo je spoznal na božični zabavi leta 1983, njegova prva resna ljubezenska zveza. Ki je rasla in se razraščala, dokler ni skupaj z odločilnim korakom, ko sta se vselila v skupno stanovanje, privel tudi hladen piš, ki je ohladil in nazadnje pokončal njuno mlado romanco. Za njo so vendar ostali osebni dnevniki tri leta starejše Genevieve, ki bodo v prihajajoči biografiji izpod peresa Pulitzerjevega nagrajenca Davida Maranissa osvetlili tudi zasebnejšo plat mladega Obame.
Očitno ni bila njegovo sanjsko dekle
Po zabavi, na kateri se je med Barackom in Genevieve zaiskrilo, sta se mladca začela videvati tudi v zasebnosti. Le onadva. Sprva vsak četrtkov večer in ob koncih tedna, Genevieve pa se še danes spominja vonja, ki je vel iz njegovega majhnega stanovanja. »Ko sem vstopila v njegovo sobo, je vame butnil vonj, ki je kričal o njegovi prisotnosti, živahnosti in navadah – vonj potu, dezodoranta, kajenja, rozin, spanca in dihanja.« V skupnih trenutkih sta brala in o prebranem delila mnenja, ob nedeljah pa je ob kavi reševal križanke, pogosto tudi stopil pred štedilnik in poustvarjal babičine jedi – sendviče s tunino in govedino z ingverjem. A kljub zvezi, ki se lahko splete le med ljubimci in ju je nazadnje popeljala tudi pod skupno streho, je Barack zanjo ostajal uganka. Ovit v tančico, prek katere ni mogel videti nihče. »Bega me. Toliko se dogaja pod njegovim površjem, a ga ne morem doseči. Oprezen je. Zadržan,« je Cookova zaupala svojemu dnevniku. »Izžareva sicer seksualno toplino, a vse preostalo so le ostri robovi, zaradi katerih me mika, da bi se oddaljila od njega.« In nazadnje, v mesecu ljubezni leta 1985, je bil vendar spisan epilog njune dvoletne romance. »Verjetno sem upala, da se bo razmerje sčasoma spremenilo, da se bo zaljubil vame. A zdaj, ko gledam nazaj, se začenjam spraševati, ali morda nikoli – niti z leti in izkušnjami – ne bo mogel podreti zidov, ki jih je zgradil okoli sebe in zaradi katerih mu nihče ne more priti resnično blizu.« Navsezadnje, ko mu je vendar priznala svojo ljubezen, se ji je za čustvo zgolj zahvalil. A očitno pač ni bila njegovo sanjsko dekle. To je spoznal šele sedem let pozneje in morda bi po skoraj dvajsetih letih zakona prva dama Amerike, Michelle Obama (48), lahko povedala malce drugačno zgodbo.