Čarobni večer z Radom Šerbedžijo v razprodanih Križankah

Razprodane ljubljanske Križanke so konec tedna znova pripadle enemu najbolj prepoznavnih umetnikov nekdanje Jugoslavije. Rade Šerbedžija se je v okviru 74. Ljubljana Festivala s koncertom Jesen stiže, dunjo moja že tretje leto zapored vrnil pred slovensko občinstvo in pripravil večer, ki je bil precej več kot zgolj niz dobro znanih pesmi. Legendarni igralec, pesnik in glasbenik je tudi tokrat pokazal, zakaj imajo njegovi koncerti prav posebno vzdušje. Njegovi nastopi namreč živijo nekje med koncertom, gledališčem in intimnim pogovorom z občinstvom. Pesmi je povezoval z zgodbami iz svojega življenja, spomini na dolgo ustvarjalno pot, poezijo in osebnimi razmišljanji, zaradi česar so se tudi polne Križanke za nekaj trenutkov zdele kot majhen, intimen oder.

Šerbedžija je že s prvimi trenutki nastopa ustvaril tesen stik s publiko, ki je z zanimanjem sledila tako glasbi kot njegovim pripovedim. Prav pripovedovanje je že vrsto let eden od zaščitnih znakov njegovih koncertov. S svojim značilnim raskavim glasom, humorjem in neposrednostjo poslušalce popelje skozi različna obdobja svojega življenja, pri tem pa se prepletajo nostalgija, ljubezen, spomini in zgodbe o ljudeh, ki so zaznamovali njegovo pot. Na odru ga je spremljala zasedba Zapadni kolodvor, ki jo sestavljajo Antun Stašić, Mario Igrec, Ranko Purić, Marjan Krajna, Dario Hleb in Borna Sercar. Šerbedžija pa v Ljubljano tudi tokrat ni prišel brez glasbenih gostov. Ob njem so nastopili violinistka in pevka Yvette Holzwarth, slovenski glasbeni velikan Lado Leskovar, Livio Morosin ter priznani kitarist Miroslav Tadić.

Prav gostje so večeru dodali še dodatno glasbeno širino. Občinstvo je lahko slišalo preplet balkanske folklore, istrskega etna, jazza, bluesa, rocka in tudi klasičnih vplivov. Kljub žanrski raznolikosti pa je v središču ostal Šerbedžija – njegov glas in prepoznaven način interpretacije, pri katerem se meja med pesmijo in pripovedjo pogosto povsem zabriše.

Šerbedžija, ki je poleg bogate igralske kariere tudi ustanovitelj Gledališča Ulysses, že desetletja velja za umetnika, ki ga je skoraj nemogoče ujeti v eno samo oznako. Je igralec, pesnik, pevec in pripovedovalec, predvsem pa odrska osebnost, ki zna tudi veliko prizorišče spremeniti v prostor zasebnega srečanja. Tudi letošnji večer v Križankah je pokazal, zakaj se slovensko občinstvo k njemu vedno znova vrača. Zaradi pesmi, nostalgije, humorja in življenjskih zgodb, predvsem pa zaradi občutka, da Šerbedžija na vsakem koncertu občinstvu razkrije nekaj koščkov sebe.