Čefur s Fužin je
 zlata vreden rapper

Svet je lep. Tako je rapper (reper) Zlatko, otrok ulice z ljubljanskih Fužin, pred štirimi leti poimenoval svoj prvi album, ki je izšel, pa ne po naključju, 11. septembra.

Zlatkov svet je lep, zato ker ga je – po novem tudi oče deklice, ki je en mesec prezgodaj pohitela na ta svet – naredil takšnega. Hčerki je dal ime Nija Nur. Nija pomeni rešena, Nur pa svetloba.

Lahko bi se obrnilo tudi drugače

Nič kaj ponosen ni na to, kar je s fužinskimi prijatelji, vsaj mislil je, da so prijatelji, nekoč počel. V mladih letih je imel napačne idole, ljudi, za katere se je izkazalo, da so naredili marsikaj strašnega, pravi.

Ko je ugotovil, da ni frajer, je začel pisati rime

Kradel je, se drogiral, heroin je na srečo poskusil le enkrat, in se pretepal. O tem ne govori prav rad, skriva pa tudi ne. Njega je pred tem, da bi do konca »zabluzil«, rešil prav rap. Potem ko je ugotovil, da ni frajer, ampak tepec, ki ne sebi ne svojim prav nič ne koristi. In je začel pisati in peti rime. O sebi in svojem življenju. Če vprašate njega, lahko dober in iskren slovenski rap nastane le na Fužinah in njim podobnih krajih. Na krajih z izkušnjo drugačnosti od povprečja.

Odraščal je na 37 kvadratnih metrih s starši in sestro

Med vojno v Bosni so v Slovenijo pribežali tudi stari starši in za Zlatanove nogometne treninge, ki so se pri Slovanu z dveh jurjev podražili na štiri, je preprosto zmanjkalo denarja. Z babico sta pogosto skupaj jokala, ker nista ničesar več razumela.

Tudi Zlatka, dijaka lesarske šole, je tedaj razumelo bolj malo ljudi. Za večino je bil preprosto le čefurska baraba, ki ne piše domačih nalog. Da ob popoldnevih dela, zato da bi družina lažje živela, večine ni zanimalo. Tudi Zlatkove rime, rojene iz jeze in odrinjenosti na rob, so se dolgo skrivale v njegovih pomečkanih zvezkih. Zato ne mara, ko pravijo, da se je pojavil čez noč. Ves čas je bil tukaj, le opazili so ga bolj pozno.

Na ogled se je dal v resničnostnem šovu Big Brother slavnih. Tako zelo je rušil koncept strogih pravil Velikega brata, da so ga kljub priljubljenosti pri gledalcih nazadnje prisilno izselili iz hiše. No, nekateri so še vedno prepričani, da je šlo za dogovorjeni incident, kar pa niti ni tako pomembno. Show must go on, šov se mora nadaljevati.

In Zlatkov šov se nadaljuje več kot uspešno, le da po njegovih pravilih

Bolj ko je iskren, raje ga imajo in bolj ga cenijo. Mularija ga posluša, ker jim je blizu. Odrasli ga upoštevajo, ker se prek njega laže približajo mulariji. Zlatko sodeluje s številnimi humanitarnimi in ozaveščevalnimi programi. Slovenski informacijski urad ga je vključil v evropsko kampanjo Spregovori proti diskriminaciji, sodeloval je v kampanji Unicefa, bil ambasador projekta Moja reka, nastopil je na festivalu Igraj se z mano in v ženskem zaporu na Igu.

Zavzema se za legalizacijo marihuane, politika pa ga ne zanima

Parlament je z vsem tistim praznim besedičenjem včasih še bolj brez vsebine kot Big Brother, pravi. Mlad je še, ima jih 28, a si je dodobra utrdil ugled na slovenski medijski sceni, čeprav se ukvarja s takšno čudaškostjo, kot je rap. Mnoge radijske postaje se mu sicer izogibajo, ne da bi mu pojasnile, zakaj to počnejo, je pa nastopil z Jonasom na podelitvi viktorjev in celo na nacionalni televiziji se tu in tam lahko pokaže. Tako smo ga videli celo v oddaji Misija Evrovizija.

Zlatko, ki se preživlja z urarstvom, je odprt človek, in prav odprtosti uči tudi druge. Ni pomembno ime, ampak tisto, kar se za njim skriva. Vrtnica bi še vedno lepo dišala, tudi če bi se imenovala drugače, je prebral pri Shakespearju, potem ko je knjigo ukradel iz besa, ker mu knjižničarka ni dovolila uporabiti računalnika z internetom. Najbrž si ni mogla misliti, da kdo doma nima interneta. Zlatko, čefur s Fužin, kjer se igra najboljši nogomet na svetu, ga ni imel.

Ukradena knjiga ga je, otroka Slovenije z bosanskimi koreninami, spremenila. Ni pomembno, kako ti je ime, ampak kakšen si, je ugotovil. In odrasel.