Damir Martinović - Mrle: »Mi smo nihče in nič z brki«

Pri Let 3 nikoli ni povsem jasno, kje se konča glasba in začne vse drugo. Gledališče, provokacija, absurd, humor, pa tudi melanholija in nežnost, so že desetletja del njihovega sveta. Damir Martinović - Mrle, basist in eden glavnih motorjev reške skupine, ostaja zvest preprostemu načelu: ne ugibati, kaj bi radi slišali drugi, ampak ustvarjati tisto, kar zanima njih. Tudi po Evroviziji, ko jih je odkrila nova generacija, ne razmišljajo o tem, kako bi postali bolj sprejemljivi. Z novim albumom RKTRD NDRD in singlom Žlica kažejo nekoliko drugačen obraz – bolj melanholičen, a še vedno značilno absurden.

Kje po vseh teh letih najdete navdih, da se ne ponavljate?

Navdih prihaja iz vsega, kar počnemo – iz glasbe, gledališča, filma, likovne umetnosti, tehnologije, ljudi, s katerimi delamo, pa tudi iz sveta, ki je postal tako čuden, da ga je včasih težko preseči. Ne podlegamo publiki in ne ugibamo, kaj bi želela. Ustvarjamo svoj okus in ga ponujamo poslušalcem. Če presenetimo še same sebe, vemo, da smo na pravi poti.

Vas še vedno žene želja po provociranju?

Provokacija je plemenito poslanstvo, saj skozi komunikacijo čisti, bistri in včasih postavi stvari na pravo mesto. Pomembno je imeti nasprotnika, danes pa imamo pogosto kreature, ki se rodijo iz situacije »ko konj jebe žabo«, zato provokacije včasih postanejo jalove in nesmiselne.

Mrle pravi, da mu umetnost, ki ima samo eno dovoljeno razlago, ni zanimiva. FOTO: OSEBNI ARHIV

Po Evroviziji vas je odkrila tudi mlajša publika. Kako to doživljate?

Fantastično. Odkrili so nas mulci, ki niso bili rojeni niti takrat, ko smo imeli za sabo že več albumov. Zanje Let 3 ni star bend, ampak nekaj, kar obstaja tukaj in zdaj. Glasba nima osebne izkaznice. Če petnajstletnik danes v Letu 3 najde nekaj zase, smo živ bend in ne muzejski eksponat. Res pa smo ugotovili, da se jim naša glasba včasih zdi precej težka in zapletena. Kljub temu je v prvih vrstah vse več mlade, radovedne publike. To so naši novi oboževalci.

Žlica je bolj melanholična in resna. Je to nov obraz skupine?

Žlica je eden od obrazov Leta 3. Let 3 nikoli ni bil samo humor, provokacija ali hrup. V naših pesmih so od nekdaj tudi melanholija, ljubezen, žalost, strah in nežnost. Žlica govori o ženski, ki si moškega izbere zunaj vnaprej določenih predstav o tem, kako naj bi bila ljubezen videti. Poskuša pozdraviti klišeje. Zato je hkrati resna in nekoliko absurdna, kar je za Let 3 povsem naravno.

Koliko naj poslušalci v vaših pesmih iščejo skrite pomene?

Nikomur ne bi dajal navodil za uporabo pesmi. Ko jo objavimo, ni več samo naša. Mi vemo, kaj določeni simboli pomenijo nam, nekdo drug pa lahko vidi nekaj povsem drugega. Umetnost, ki ima samo eno dovoljeno razlago, mi ni zanimiva. Besedila na novi plošči spodbujajo domišljijo in niso zaprte zgodbe. Všeč mi je, ko človek v pesem vnese lastno izkušnjo in najde nekaj, česar mi vanjo morda sploh nismo zavestno dali.

Rekli ste, da je Žlica poziv k boju proti zlu. Kaj je danes največje zlo?

Žlice nisem razumel kot pesem proti zlu. Bolj me zanima, kako se lahko iz nečesa, kar je videti nedolžno, rodi nekaj nevarnega, predvsem iz kiča. Kič je lahko smešen in nenevaren, težava nastane, ko postane način življenja in ljudi začne navdihovati praznina, iz katere lahko postanejo manipulativni in nevarni. Žlica je sicer veliko bolj intimna. Ne gre v vojno proti svetu, ampak poskuša pozdraviti en kliše. Morda je že to dovolj velik boj za eno malo žlico.

Kdo so Let 3, ko odložite brke in kostume?

Kostumi, rakete, riti in vse ostalo niso maska, za katero bi se skrivali. Mi smo nihče in nič z brki.

Damir Martinović - Mrle v novem videospotu FOTO: IGOR CECELJA