Dejan Dogaja ima lovske gene: za zeleno bratovščino se navdušujejo tudi ženske (FOTO)

Razstava ob 80-letnici Lovske družine Rečica pri Laškem prikazuje zgodovino njenega delovanja, skrb za varstvo narave in gojitev divjadi ter generacije lovcev, ki so skozi desetletja soustvarjale uspešno in povezano lovsko družino.

Po prvi svetovni vojni je lovišče na območju takratne občine Sv. Krištof zakupil laški veljak in župan Franc Roš. Pod Gozdnikom je dal postaviti skromno lovsko kočo, gonjači in lovski čuvaji pa so bili domačini. Maja 1946 se je v takratni gostilni Tadina zbralo 22 domačinov, ki so skupaj z zakupnikom Rošem ustanovili lovsko družino.

»Osemdeset let naše družine je dokaz, da ima naša res dolgo tradicijo. Prvotno se je imenovala po tamkajšnjem hribu Krištofu, leta 1954 pa se je preimenovala v Lovsko družino Rečica,« je dejal starešina Klemen Cokan.

Klemen Cokan, starešina Lovske družine Rečica pri Laškem. FOTO: Mojca Marot

Družina obsega 4290 hektarjev velik rajon, a se površina nenehno zmanjšuje, ker se prebivalstvo povečuje. »Mi skrbimo za divjad, da preživi, in naravo. Živali oziroma divjad dejansko nima nikogar drugega kot nas. Letošnje leto je bilo nasploh malce težje, zaradi vročine, a na srečo je bilo v našem revirju dovolj vode in suša ni preveč vplivala na divjad. Nekatere druge družine so imele s tem veliko več težav,« je še povedal Cokan.

Mladi lovci

Rečiški lovci odstrelijo okoli 380 divjih živali na leto, v največjem porastu pa so ta hip divji prašiči, tudi mufloni. »Pojavlja se tudi šakal, veliko je lisic, jazbecev, medtem ko je srnjad nekakšna stalnica. Žal pa največji davek za srnjad terja cesta, še zlasti na relaciji od Tremerij proti Šmarjeti pri Rimskih Toplicah in naprej v smeri proti Hrastniku je bilo ogromno povoženih,« je še dodal sogovornik, ki je že 17. starešina v zgodovini. Kot pravi, se veliko posvečajo mladim, zato vsako leto prirejajo tudi tabor mladih, letošnji je bil tako že 11. po vrsti. »Želimo si, da mladi spoznajo lovstvo, divjad, gozdove in naravo in se naučijo sobivati z njo. In ponosni smo, da so tudi nekateri mladi, ki so se udeležili taborov, že postali lovci. Prav tako se za lovstvo navdušujejo tudi ženske,« je dejal Cokan.

Razstava ob 80-letnici LD Rečica pri Laškem predstavlja zgodovino tamkajšnje lovske bratovščine. FOTO: Mojca Marot

Tisti, ki ima največ zaslug za postavitev razstave v Muzeju Laško, pa je dolgoletni lovec Vinko Križnik iz Trobnega Dola, ki je gradivo zbral s pomočjo drugih članov. »Gre za predmete, ki so sicer moja last, denimo, lovski rogovi in piščali, naprava za lansiranje glinastih golobov, tudi veliko pokalov in podobno, nekaj je tudi predmetov že pokojnih lovcev, ki sem jih dobro poznal, seveda je tu tudi lovsko orožje,« je povedal Križnik, ki ima lep spomin na lovsko tekmovanje pri lovski koči na Šmohorju, ki je potem preraslo v memorial in ga rečiški lovci prirejajo še dandanes. »Pogosto sem zahajal na Šmohor, kjer smo enkrat v preteklosti priredili lovsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. In vesel sem, da to ohranjajo še danes,« pravi Križnik.

Vinko Križnik, dolgoletni član LD Rečica, je pomagal zbrati gradivo za razstavo.

Odprtje razstave ob 80-letnici Lovske družine Rečica pri Laškem je z glasbeno spremljavo s svojim klarinetom popestrila pesem Gozdarjeva povest, ki jo je odigral znani glasbenik, domačin Dejan Dogaja, čigar dedek je bil prav tako lovec. »Tudi jaz imam lovske gene in sem na to še kako ponosen. Zelo dobro se tudi spomnim, kako rad me je dedek vzel s seboj, kadar je šel na Šmohor,« je povedal glasbenik. Razstava bo v laškem muzeju na ogled do konca oktobra.