Dobil svojo ulico in mestne ključe

Zlati kipci grammyjev, zlat globus in oskar se zaprašijo, ime pa lahko postopno zdrsne v pozabo. A če ti odmev korakov prišepetava ime ulice, ki jo skoraj vsak dan vztrajno premagujejo noge nekaj ducatov ljudi, ime ne bo utonilo v pozabo, uličnega znaka pa ne bo prekrila plast prahu. Ime bo živelo večno, ne le v spominu, temveč kot živ in utripajoč del vsakdanjika ljudi in mesta. Prav takšno nesmrtnost si je zdaj prislužil Stevie Wonder, eno največjih glasbenih imen 20. stoletja, saj je sredi Detroita zasijal ulični znak z njegovim imenom. Še do nedavnega Avenija Milwaukee zdaj nosi ime Avenija Stevieja Wonderja.

Zahvala in opomnik

Na svet je sicer privekal v michiganskem mestu Saginaw, a so se z družino že pri njegovih štirih letih preselili v Detroit, kjer je sedem let pozneje, kot komaj 11-letni fantič, že postavil temeljni kamen svoji plodni karieri. Tedaj je namreč z Mowtownovo založbo Tamla podpisal prvo snemalno pogodbo in se nato po prejemu kar 22 grammyjev zavihtel na prestol s prestižnim glasbenim priznanjem največkrat nagrajenega solističnega umetnika. »Stevie Wonder je Detroit. Pooseblja vse, česar smo zmožni. Poimenovanje ulice po njem je zgolj naša majhna zahvala za vse, kar je dal nam in našim zanamcem. Hkrati pa opomnik, da je bila ta ulica nekdaj dom nadarjenega dečka, ki je z glasbo nato spreminjal svet,« je tamkajšnji župan Mike Duggan dejal ob slovesnem razkritju uličnega znaka. Le streljaj od nekdanjega sedeža založbe Mowtown, ki je v Wonderju kot prva prepoznala genialnega dečka glasbe in kjer je posnel nekaj svojih najzgodnejših pesmi.

Po detroitskih ulicah so odzvanjali največji zvezdnikovi hiti – med temi, seveda, Isn't she lovely –, ki jih je na ta veliki dan preigravala tamkajšnja šolska godba in prepeval šolski zbor. Namesto predvidenih okoli 200 prebivalcev in veljakov je na ulično presečišče, kjer zdaj visi Wonderjev znak, prispela 400-glava množica, katere podpora je glasbeniku segla v srce. »Ogromno stvari se mi je primerilo v življenju, za katere se mi sanjalo ni, da jih bom kdaj doživel. In za katere sem neizmerno hvaležen. In ta trenutek zdaj je eden tistih, ki so neverjetni. Vem, da nič ni večno, a tega bom v mislih zamrznil, da ne bo nikdar zbledel. Vselej se bom spominjal tega dne,« je dejal Stevie, ki v Detroitu ni dobil le svoje ulice, pač pa mu je župan predal tudi ključ mesta.

Njegovo ime je vklesano na vrsto grammyjev, tudi na tistega za življenjsko delo, na oskarja in na zlati globus, blešči pa se tudi v dvorani slavnih rock'n'rolla. Pred dvema letoma pa mu je tedanji predsednik Barack Obama na prsi pripel tudi najvišje civilno priznanje, medaljo svobode. Toda ulični znak z njegovim imenom ima še dodatno vrednost. Vrnil ga je v mladost. V tista leta, ko je po tej isti ulici »hodil z bratom Calvinom. Jedla sva sendviče z marmelado in arašidovim maslom, jaz pa sem kje poskušal izmakniti piškote. In to tedaj, ko bi morala biti pridno v postelji in spati,« je zaplaval v rosne otroške dni. Dni pred svetovno slavo in preden so njegove skladbe začele doneti po več kot 100 milijonih domov okoli oble.