En Kokot je dovolj!

Nedavno se je prvič po lanskem izidu avtorskega prvenca z naslovom Et tu, Brute na samostojnem koncertu predstavil Andrej Kokot, sicer tudi osrednji član revolucionarnih Jahačev revolucije. Pripravil je, za navzoče presenetljivo dolgo, debelo uro samostojnega programa novosti s CD-ja in nekaj dodatnih avtorskih presenečenj.

Kantavtorski CD Andreja Kokota je deležen prvih javnih odzivov v medijih, še najbolj zgovoren pa je Mateja Krajnca, enega večjih poznavalcev kantavtorske glasbe pri nas in dolgoletnega člana žirije razpisa za Mentorjev feferon, ki je na sigic.si med drugim zapisal:

»Njegova kitara je kladivo, in tudi na ploščo zapiše z velikim fontom: 'Kladu (gre za skupino z literarno-filozofsko špekulacijo in ekstenzivno živinorejo z imenom Kladvi, s katero je uprizarjal satirični kabaret Kladvi; op. a.) je oživu!'« Kladivo, s katerim je nekoč že igral, pa to igranje nato odložil zaradi »kariere«. In ko je kariero pustil za sabo, je kladivo spet oživelo. To je dokazal na lanskem prazniku glasbe. In to je dokazal tudi z uglasbitvijo pesmi svojega strica, koroškega književnika Andreja Kokota, čigar pesem Prepričanje je na tretjem mestu plošče.

»En Andrej Kokot je dovolj,« je nekoč dejal. Kdo ve, ali bi se pokojni pesnik strinjal z nečakom.