

Pod zemljo so zaživele zgodbe z vsega sveta. FOTOGRAFIJE: OSEBNI ARHIV

Rudniški rov je postal edinstvena kinodvorana.

Festival je povezal film, delavstvo in dediščino.

Kamerat je imel letos rekorden obisk.




V Hrastniku se je zaključil Festival delavskega filma Kamerat, ki je tudi letos dokazal, da ostaja eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov, posvečenih delavski tematiki, industrijski dediščini in družbeno angažiranemu filmu. V več dneh festivalskega dogajanja se je predstavilo več kot 40 celovečernih in kratkih filmov iz Slovenije in tujine, organizatorji pa so na koncu poudarili, da je bil na letošnji izvedbi največji obisk projekcij doslej.
Med odmevnejšimi dogodki je bila slovenska premiera bolgarskega filma Narejeno v EU, ki spremlja delavko v tekstilni industriji, soočeno z boleznijo in stigmo, ki jo ta prinaša. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi slovenski film Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, hrvaško dramo Zbornica, mednarodno koprodukcijo Ona, švicarsko-nemški film Junakinja, dokumentarec Gora se ne bo premaknila ter film Bili smo kamerati.
Posebnost festivala je prizorišče projekcij v opuščenem rudniškem rovu 40 metrov pod zemljo.
Posebno mesto na festivalu so imeli kratki filmi, med katerimi so izstopala dela študentov filmskih šol iz Kölna in Berlina. Veliko zanimanja je požela tudi projekcija arhivskih prispevkov RTV Slovenija o Zasavju pod naslovom Bilo je nekoč, ki je obiskovalce popeljala v čas razvoja in vsakdana ene najpomembnejših slovenskih industrijskih regij. Med kratkimi filmi organizatorji posebej omenjajo film Resnica, prejemnika študentskega oskarja in nominiranca za študentsko nagrado BAFTA. Ena največjih posebnosti festivala ostaja prizorišče projekcij v opuščenem rudniškem rovu 40 metrov pod zemljo.



Spremljevalni program je ponudil številne razprave, delavnice in razstave. Na okrogli mizi o filmskih festivalih so udeleženci razpravljali o izzivih sodobne festivalske produkcije, predstavniki sindikatov pa so osvetlili položaj tujih delavcev v Sloveniji, njihovo vključevanje v družbo ter problematiko izkoriščanja delovne sile. Pomemben del festivala ostaja tudi delo z mladimi. Za osnovnošolce so pripravili posebne projekcije, mladi ustvarjalci pa so se lahko udeležili delavnic animiranega filma pod vodstvom režiserja Benjamina Krežeta ter scenografije, ki jo je vodila industrijska oblikovalka Nina Oman.
Veliko pozornosti sta pritegnili tudi spremljevalni razstavi. Na fotografskem natečaju Delavstvo je letos sodelovalo rekordnih 1494 fotografij avtorjev iz kar 46 držav, medtem ko je mednarodna študentska razstava Plakat, naš kamerat povezala študente iz Slovenije in Hrvaške. Župan Hrastnika Marko Funkl in vodja festivala Nina Kavzar sta ob zaključku izpostavila pomembno vlogo Društva za ohranjanje industrijske dediščine Hrastnik, ki skrbi za ohranjanje spomina na rudarsko preteklost kraja. Med dogodki sta posebej omenila projekcijo arhivskih posnetkov RTV Slovenija o delavstvu v Hrastniku ter predstavitev knjige Podobe od kdo ve že kdaj avtorja Petra Goleta, ki skozi kratke zgodbe oživlja življenje v rudarski koloniji.