Forum nove glasbe je tokrat posvečen Johnu Cageu

Na različnih lokacijah po Ljubljani, v Slovenski filharmoniji, Cankarjevem domu in Stari mestni elektrarni, bo do 26. novembra potekal Forum nove glasbe z duhovitim naslovom John Cage: Odprta kletka v organizaciji ­društva Uho.

Organizatorji so se, kot je razbrati iz naslova, osredotočili na skladatelja Johna Cagea (1912–1992). Za takšno potezo so se odločili, ker ta prelomni ameriški ustvarjalec pri nas še ni imel celostne predstavitve. Čeprav smo že globoko v 21. stoletju, njegova glasba še zmeraj buri duhove in vzbuja različne odzive, od odklonilnih do povzdigujočih. Cage je eden od redkih skladateljev, ki so presegli ozko glasbeno okolje ter vplivali na širšo umetnost druge polovice 20. stoletja. Zato so tokrat forum razširili čez glasbene meje ter skupaj s Cageem navezali stike z drugimi sodobnimi umetniškimi praksami, ne le glasbenimi.

John Cage pri nas še ni imel celostne predstavitve. FOTO: Rob Croes/anefo Wikipedia

John Cage je že maja 1985 nastopil v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je pripravil avtorski večer. Kot sem o tem zapisal v Dolenjskem listu, je bil večer »sestav­ljen iz več delov. V prvem delu programa je skupina štirih Američanov izvedla Cageevo skladbo Glasba za štiri na klavirju, klarinetu in tolkalih. V drugem delu je Cage bral svojo poezijo, vse skupaj je imenoval Gobice z variacijami.

Tretji del programa je bila nenapovedana variacija Glasbe za štiri, ki je trajala 20 minut. Variacijo je Cage v zadnjem trenutku uvrstil v program in izvedena je bila tako, da sta dva inštrumentalista igrala zadnjih 20 minut skladbe.« Koncertu je sledil zanimiv pogovor, v katerem je Cage spregovoril o (ne)pomenu glasbe. Govoril je o receptu za gobice, o nepomembnosti glasbe, ki ne ponuja rešitve za sedanje probleme na Zemlji, poudaril je, da se moramo vsi boriti za čist zrak, čisto okolje, mir in odpravo vzrokov za lakoto po svetu. Cage je glasbenik in skladatelj z unikatnim glasbenim pristopom.

Šest koncertov

Tokratni program foruma obsega šest koncertov iz različnih obdobij Cageeve ustvarjalnosti in jih postavlja v dialog s Cageevim ozkim krogom prijateljev, nekaterimi zgledi in vplivi. Forum so odprli s koncertom Praznik tolkal, na katerem so bila v središču tolkala in vprašanja nove forme del, v katerih glavni parameter ni več tonska višina, ter širjenja izvedbenega materiala z uporabo zvokov rastlin v skladbi Otrok drevesa. Na drugem koncertu Novi mediji in interakcije, ki bo danes ob 20. uri v Slovenski filharmoniji, bodo v središču nova dela, ki po eni strani nadaljujejo Cageevo idejo konceptualne umetnosti (Johannes Kreidler) ali širijo nabor glasbenih sredstev in materialov (Bojana Šaljić Podešva).

Tretji koncert Instrumentalno gledališče izhaja iz Cageevega približevanja glasbene izvedbe gledališkemu performansu. Na sporedu bo vrsta del, v katerih bodo glasbeniki za nekaj trenutkov prevzeli gledališke naloge. Na poseben način se bo to zgodilo na četrtem koncertu Eksperimentirajmo!.

Prav bližina Cagea z gledališčem je vodila organizatorje v sodelovanje s festivalom sodobnega plesa CoFestival, s katerim so pripravili plesno predstavo Cage Open. Plesalca, koreografa in režiserja Milan Tomášik ter Andreja Rauch Podrzavnik bosta pripravila predstavo na glasbo Johna Cagea, ki jo bodo glasbeniki Ansambla Foruma nove glasbe izvajali v živo.

S šestim koncertom Razpoložljive skladbe se forum vrača k bolj tradicionalnemu koncertu, na katerem bodo povezali razvojno pot od Cageevih predhodnikov (Anton Webern), sopotnikov (Morton Feld­man, Earle Brown) do naslednikov (Witold Lutosławski, James ­Tenney).

Sprehaja se po gostilnah

Gregor Pompe iz društva Uho pravi, da bodo forum dopolnjevali spremljevalni koncerti in prireditve. »Kot rdečo nit festivala bo mogoče spremljati izvedbo Cageeve skladbe Glasba dnevne sobe, ki jo bodo naši glasbeniki igrali v več lokalih po Ljubljani na predmete, ki jih bodo našli v teh novih in specifičnih prostorih. Z nizom predavanj o Cageu in sočasni umetnosti (glasbeni, likovni in plesni) bomo odprli tudi zgodovinske poglede in širše razmisleke, ki jih bo dopolnila predstavitev prevoda Cageeve knjige Tišina, oblikovane kot neke vrste tipični cageevski performans.«