
Galerija

Britanski pop in rock zvezdnik Tony Hadley je začel postajati legenda že v 80. letih, ko je prepeval pri kultni skupini Spandau ballet. Skupino je leta 2017 zapustil, a je kot njen najvidnejši član nadaljeval uspešno solistično kariero. Rad poje tudi tako imenovano glasbeno klasiko, kaj s tega repertoarja pa bo zapel tudi na koncertu v Portorožu 12. avgusta.
Z zrelim in suverenim glasom je Hadley odličen pevec za nesmrtne melodije iz 40., 50. in 60. let, ki so jih v originalu prepevali popevkarji ali po ameriško croonerji. »Obožujem Franka Sinatro, Deana Martina, Sammyja Davisa jr, Tonyja Bennetta … Ne pojem pa teh evergreenov vedno in na vsakem koncertu. Zadnje čase bi rekel, da bolj občasno, saj večinoma izvajamo rock. Vedno pa jih rad zapojem, saj so večni in jih poznajo vse generacije,« nam je povedal. Najbolj ceni legendarnega Franka Sinatro. Frankieboya, kot so rekli Sinatri, je tudi osebno srečal. »Ko sem imel 17 let, sva se srečala v Londonu na koncertu v Royal Albert Hall. Ko je odhajal z odra, se mi je uspelo izmuzniti mimo varnostnikov ter priti do njega in se celo rokovati z njim. Vprašal me je, kaj počnem, in sem rekel, da hodim v šolo, imam pa skupino in si želim biti pevec, kot je on. Nekega dne bi rad nastopil v tej dvorani. Odvrnil mi je, da mi želi vso srečo in da se mi sanje uresničijo. Bil je zelo šarmanten, prijeten in prijazen gospod. In to se je zgodilo, s Spandau ballet smo nastopili v Royal Albert Hall,« pravi o najlepšem glasbenem spominu. Spoznal je tudi prav tako legendarnega Tonyja Bennetta. »Imel sem zares srečo in še danes sem vesel, da sem imel čast osebno spoznati svoje velike idole,« doda. Sinatro obožuje, nikoli pa se ni z njim primerjal. »To so legende, legendarni in unikatni glasovi,« pojasni.
Najraje zapoje Sinatrovo My way. Prekrasna skladba z zares čudovitim tekstom velja za njegovo biografsko pesem, za skladbo o njegovem življenju, filozofiji. Hadley jo razume tudi kot svojo življenjsko pot. »Rad jo imam zato, ker je takšna, kot je. Poješ jo lahko šele, ko si starejši. Mladi je ne morejo peti, izpade nelogično in verjetno tudi smešno. Za takšno skladbo in besedilo je treba imeti kilometrino, življenjske izkušnje, modrost. Zanje pa so potrebna leta. Tudi jaz sem imel poklicno in zasebno vzpone in padce kot vsak človek. My way je skladba o tem,« nam je zaupal.

Sinatrov veliki oboževalec je tudi Hadleyjev kolega Robbie Williams, ki se je pred leti podal iz skupine Take That na uspešno solistično pot. Tudi Williams na koncertih rad zapoje to skladbo, še nikoli pa nista zapela skupaj.
Hadley je lani postal dedek prvemu vnuku. Kakšen je v tej vlogi? »Če me sprašujete glede vloge dedka, mislim, da sem za to sicer še premlad, haha. Ampak mislim, da bom vnuka razvajal. Je pa Freddy čudovit deček. To ima po meni, hehe,« poudari. Razmišlja tudi o skladbi, posvečeni malčku. »Na novem albumu bo še skladba o moji 14-letni hčerki. Govori o starševstvu, odraščanju otrok, kako jih nekega dne pustiš, da poletijo od doma, a jih vseeno želiš še naprej varovati in ščititi. Gre za zelo lepo skladbo. Vsakemu staršu je težko, ko otroci nekega dne odrastejo in gredo na svoje, vendar tako mora biti in je tudi prav,« nam je še zaupal.