Začelo se je leta 1986 kot manjše druženje prijateljev, ki so zažgali lesenega moža in se po tem katarzičnem dejanju podali novim začetkom naproti. Majhen dogodek, ki pa je že štiri leta pozneje zaživel v puščavi v Nevadi in se razvil v enega najbolj posebnih festivalov – The Burning Man, ko udeleženci in umetniki sedem dni ob zvokih glasbe gradijo nenavadno mesto posebnežev in umetnin. Nato pa izginejo kot kafre in s požigom za seboj zabrišejo vse sledi.
»Bilo je fantastično. Umetnine so izjemne. Nato pa vse zajamejo plameni. Čeprav je vsakokrat več policije, je zabavno in se bom še vrnila,« je pred dvema letoma, ko je prvič obiskala festival s hipijevskim prizvokom, dejala Susan Sarandon. In se vrnila tudi letos, a tokrat s posebno misijo, da raztrese pepel prijatelja Timothyja Learyja in se tako dokončno poslovi od njega.
V središču ognjenih ceremonij letošnjega puščavskega festivala, ki se ga je udeležilo 70.000 ljudi, je bil 18 metrov visok leseni mož. A medtem ko naj bi se obiskovalci z njegovim sežigom vrnili domov razsvetljeni in očiščeni, je za Sarandonovo igrala osrednjo vlogo umetniška instalacija v obliki katedrale, prelepljene s fotokolažem živali in ljudi ter ozaljšane s pozlato, delo fotografa Michaela Garlingtona. Kajti le kaj je primernejše za pokop botra mamila LSD kot skrivnostna, malce temačna in psihadelična katedrala z gotskim pridihom? »Tima sem neizmerno spoštoval. Bil je izjemen mislec. Genij. In prepričan sem, da bi bil nad tem navdušen,« je dejal stvaritelj letošnjega lesenega moža Orgon Hunter, ki je začudeno opazoval nenavaden sprevod, ki se je vil proti katedrali. S Sarandonovo v poročni obleki na čelu, za njo pa spremstvo, ki je nosilo Learyjeve črno-bele fotografije in starinsko skrinjo, v kateri je počivala žara.
Čist, dober acid
Leary, kontroverzni ameriški psiholog, je verjel v terapevtski potencial LSD, norih gob in drugih halucinogenih substanc. »V petih urah, kolikor sem potoval na omami čarobnih gobic, sem se o človeških možganih in njegovih zmožnostih naučil več kot v 15 letih proučevanja in raziskav,« je sredi 60. let dejal moški, ki je veliko dni preždel za rešetkami v 29 zaporih po svetu in ga je tedanji ameriški predsednik Richard Nixon označil za najbolj nevarnega moškega v Ameriki.
{embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&show_faces=true&colorscheme=light&stream=false&show_border=false&header=false&appId=333405986784955{/embed_facebook}
Morda so bile prav Learyjeva ostrina, ekscentričnost in premikanje meja tisto, s čimer je pritegnil tudi hollywoodsko zvezdnico, s katero sta spletla tesne vezi.
Timothy je ognjenolasi filmski divi, ki je v svojem bolj divjem obdobju eksperimentirala tudi z LSD, vselej priskrbel »dober, čist acid«. Kljub temu je Sarandonova ostala privrženka naravnih mamil. »Koncept norih gobic mi ni neznan, pila pa sem tudi že ayahuasco (skrivnostno pijačo perujskih domorodcev, op. p.). A zadevati se ne maram v mestih, to mnogo raje počnem v naravi,« je iskreno dejala zvezdnica, danes glasna zagovornica legalizacije marihuane. In ena izmed tistih, ki je leta 1996, ko je Leary izgubil boj z rakom, dobila nekaj njegovega pepela.
Večina njegovih posmrtnih ostankov – kako primerno – potuje po vesolju. Po njegovi smrti si je pepel namreč razdelila peščica prijateljev. Medtem ko so ga večino poslali k večnemu počitku v vesolje, je Susan svoje prgišče obdržala. »Ko sem se festivala udeležila pred dvema letoma, sem pomislila, da moram Tima naslednjič pripeljati s seboj,« je dejala oskarjevka. Tudi zato, ker je bil apostol hipijev v njenih očeh neizmerno ustvarjalen moški, poln idej, naklonjen mladini in je častil ženske. »Mislim, da bi tu neizmerno užival. Oboževal bi kaos, ki obdaja dogodek, všeč bi mu tudi bilo, kako ljudje častijo njegov spomin z jemanjem LSD.« Zato si je nadela poročno obleko, si na glavo položila krono iz vrtnic in prijatelja položila tja, kjer bi užival. V katedralo, ki jo je pomagala ustvariti in je nato v plamenih izginila.