Kelly z Beverly Hillsa nepripravljena na slavo

Marsikateri običajni smrtnik z malce zavisti pogleduje k zvezdnikom, v prepričanju, da se v njihovi deželi cedita le med in mleko in jim je s tegobami vsakdanjega življenja prizaneseno. Toda ko odmislimo slavo, bogastvo in zunanji blišč, so tudi velika imena zabavne industrije krvava pod kožo. Tudi oni jočejo, tudi njih stiska pri srcu in jih pestijo notranji strahovi. Včasih celo do tolikšne mere, da jih je strah že lastne sence. »Moja tesnobnost je prišla že tako daleč, da nisem bila sposobna opravljati niti najpreprostejših nalog več ali živeti kot običajna mladostnica. Ti strahovi sicer nikoli niso prešli v agorafobijo, a sem mejo že skoraj prestopila,« je notranje stiske svoje mladosti, ko je ravno zajezdila val slave, razkrila Jennie Garth.

Hišo zapustila le ob mraku

Svetlolaski sicer nikdar ni uspel preboj na velika platna, pa vendar je žela uspehe na televizijskih zaslonih. Še zlasti kot Kelly Taylor v sloviti nanizanki Beverly Hills 90210, ki ji je življenje obrnila na glavo. »V zgolj nekaj tednih smo se iz povsem običajnih mladostnikov prelevili v superzvezdnike. In mislim, da nihče od nas ni pričakoval ali bil pripravljen na tolikšno in tako nenadno slavo,« je v svojih spominih Deep thoughts from a Hollywood blonde (Globoke misli hollywoodske blondinke) razkrila lepotička, ki se ji je novoodkrita slava pri rosnih 18 letih kaj hitro izkazala za dvorezni meč. Njen mladi hrbet se je namreč začel upogibati pod bremenom nenadne prepoznavnosti, preplavljati jo je začela tesnobnost, ki ji je nazadnje iz rok iztrgala vajeti nad lastnim življenjem. Največja muka ji je bila že prestopiti prag svojega doma. Vsaj pri dnevni svetlobi, ko bi lahko v zunanjem svetu naletela na ljudi.
{embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&show_faces=true&colorscheme=light&stream=false&show_border=false&header=false&appId=333405986784955{/embed_facebook}
Napad panike je verjetno ena izmed hujših izkušenj, mučni čustveni vrtiljak mravljičenja, tresavice, razbijanja srca in dušenja, ki pa običajno že po nekaj minutah, četudi se vlečejo kot večnost, mine. Toda spomin na čustveno nočno moro ostane ter ti kroji nadaljnje življenje in te hromi. Že najpreprostejši opravki lahko postanejo skoraj nemogoča misija, kar je kot mlada zvezdnica na svoji koži izkusila tudi Garthova. »Že preprost sprehod do trgovine, obisk nakupovalnega središča ali točenje bencina so bili zame zelo naporna opravila, saj se mi je zdelo, da tako delujem proti svojim notranjim vzgibom. Želela sem si namreč biti le sama. Vsakokrat, ko je do mene pristopil kak neznanec, se je tesnobnost le še razbohotila. Panika me je vse bolj hromila, z vsakim napadom pa sem se bolj in bolj umikala vase,« se težavnega obdobja spominja danes 41-letna igralka, katere strah in tesnoba sta že skoraj dobila razsežnost agorafobije. »Prišlo je že tako daleč, da sem se odpovedala vsemu, kar naj bi mladi počeli. Nisem več hodila v kino ali po nakupih, hišo pa sem zapustila le tedaj, ko je že padel mrak.«