Kiefer Sutherland po novem kot vdovec

Serija Dotik, v kateri Kiefer Sutherland igra vdovca, ki ugotovi, da številke, ki jih v zvezke zapisuje njegov nemi enajstletni sin, povezujejo usode ljudi po vsem svetu. Vikend je dobil ekskluzivno priložnost, da se je lahko še pred svetovno premiero z zvezdnikom srečal v Madridu, kjer se je igralec ustavil v sklopu turneje po evropskih mestih. Na nekaj vprašanj je po videokonferenci iz ZDA odgovoril tudi avtor serije Tim Kring, ki je ustvaril tudi Heroje.

Kiefer Sutherland, igralec se v zadnjih letih več kot na filmskih platnih pojavlja na televiziji, je v Madridu ostal en dan in Vikend se je kot edini slovenski medij udeležil srečanja z njim. Novinarje iz različnih držav, ki so čakali, da bodo sedli pred Sutherlanda, je seveda najbolj zanimalo, kako bo poskrbel, da ga gledalci ne bodo več videli kot Jacka Bauerja iz serije 24, ampak kot vdovca Martina Bohma, kar je povsem drugačna vloga. Ko je Sutherland prispel na intervju, ni bil prav nič zvezdniški, ampak zelo profesionalen in tudi duhovit, niti sledu ni bilo o njegovi pregovorni naklonjenosti veseljačenju. No, morda je to, da je že sredi dneva med intervjujem pred njim stal kozarec viskija, nakazovalo, da zvezdnik zna uživati, tudi ko dela.

»Hvala, da ste prišli v soboto – slišim, da je v tej državi to skoraj zločin. Petnajst minut in soboto boste dobili nazaj,« je pogovor začel Sutherland. In natanko toliko minut smo tudi dobili.

Premiera serije bo potekala skoraj sočasno po vsem svetu …

To je verjetno ena najbolj vznemirljivih zadev, v katerih sem bil udeležen. Še nikoli ni bilo takšne premiere, da bi se lahko nekdo v Afriki na isti dan pogovarjal o seriji z nekom v Belgiji. V ZDA rečemo, da če je serija uspešna, se ljudje naslednji dan zberejo okoli kavnega avtomata v pisarni in govorijo o tem, zdaj pa bo namesto več milijonov majhnih pogovorov ob avtomatih obstajala možnost, da se prek spleta ali facebooka pogovarja od 100 do 150 milijonov ljudi, za katere upamo, da bodo gledali serijo. Enako kot v nanizanki se bodo povezali ljudje z vsega sveta.

Martin Bohm je močan lik. Je dovolj močan, da bo »ubil« Jacka Bauerja?

(smeh) Gotovo ne. Bosta pa lahko prijatelja. Vsekakor sta podobnega videza, sta podobno visoka in težka, oba že izgubljata lase. Seveda pa so okoliščine v obeh serijah povsem drugačne. Kar me je pritegnilo k temu scenariju, je bilo to, da gre za povsem drugačno vlogo od Jacka Bauerja, ki sem ga igral deset let. Pri pripravah na vlogo sem se družil s starši otrok s posebnimi potrebami in ugotovil, da ti ljudje vedo, da se dinamika med njimi in njihovimi otroki ne bo nikoli spremenila, a se kljub temu vsako jutro zbudijo z navdušenjem, ljubeznijo in željo. To zahteva veliko moči in poguma. Tudi Jack Bauer se srečuje z nepremagljivimi okoliščinami in tudi on ne obupa, zato sta si junaka pravzaprav podobna. Oba imata tudi trdno prepričanje, kaj je prav in kaj narobe, in po teh pravilih živita. Tako da sta si pravzaprav bolj podobna, kot sem mislil, ko sem se odločil za vlogo. Eden mojih najljubših trenutkov v serije je, ko Martina Bohma nekdo boksne v trebuh, on pa pade na tla in ne naredi ničesar. Tipa mi ni bilo treba loviti, ustreliti ali mučiti … (smeh). Pogledal sem svojega sina, se počutil neumno in se usedel nazaj v avto.

Vam je ljubši Martin Bohm ali Jack Bauer?

Vesel sem, da sem ju spoznal. 24 je bila neverjetna izkušnja, najbolj odločilna vloga v moji karieri, zato temu liku veliko dolgujem, od prve do zadnje sezone se je tudi zelo spremenil. A s tem sem končal, zdaj me veseli ta vloga.

Je film 24 že v predprodukciji?

Serijo 24 smo laže prenehali snemati ravno zato, ker smo vedeli, da bo možnost, da posnamemo film. Če bo vse po sreči, bomo začeli maja, težava je, da je zelo malo časa med koncem prve in začetkom druge sezone serije Dotik.

Verjamete, da smo ljudje z različnih koncev sveta zares povezani, kot je prikazano v seriji?

Verjamem, da smo bolj povezani, kot mislimo. Ko nekdo zadene glavni dobitek na lotu, velikokrat rečemo: ta je pa bil ob pravem trenutku na pravem kraju. A ne razumemo, da se je moralo zgoditi kar nekaj stvari, da se je ta človek znašel tam. In prav to raziskuje ta serija.

Številke so v tej seriji pomembne. Imate tudi vi srečno številko?

Všeč mi je številka 11, imel sem jo napisano na majici, ko sem kot otrok igral hokej, rad imam številko štiri, odločil sem se, da mi je všeč številka 13, ker je nihče drug ne mara.

Ste tudi producent serije. Kaj to pomeni?

Rad se pošalim, da če ti 20th Century Fox ne da denarja, ti da naziv (smeh). Tim Kring je producent in največje breme je na piscih, jaz lahko pomagam, ker se v seriji zvrsti ogromno igralcev, ki z nami delajo prvič, mi pa se dobro poznamo, 75 odstotkov nas je skupaj delalo že pri seriji 24 in smo dobro naoljena mašina. Novim igralcem zato lahko pomagam spoznati, kaj in kako. Če imajo težavo, se lahko obrnejo name. Sem nekakšen ambasador igralcev, to pa je tudi edina funkcija.

Pri seriji 24 je bilo pomembno nadaljevanje, pri Dotiku ima vsaka epizoda tudi svojo zgodbo …

Nad tem sem navdušen. V svetu, kjer so ljudje zelo zaposleni, si težko enkrat na teden vedno ob isti uri vzamejo čas, da gledajo serijo. Ker je vsaka epizoda tudi zgodba zase, jo gledalci laže spremljajo. Zame kot igralca pa to pomeni, da sem lahko bolj natančen pri odločitvah, ki jih sprejemam. Pri 24 smo se na primer na začetku leta pogovarjali, kam bo šla serija, in na koncu leta nismo bili niti blizu temu, o čemer smo govorili. Vlogo sem moral puščati odprto, da so se pisci lahko odločali, kam in kako.

V seriji je v ospredju odnos med očetom in sinom. Tudi vi imate otroke in ste ne nazadnje sin slavnega Donalda Sutherlanda. Kako se spominjate svojega otroštva?

Nisem preživljal veliko časa z očetom, dokler nisem bil star okoli 17 let. Vsakega toliko časa sem ga videl za božič, ker je veliko delal, vzgajala me je mama. Blizu sem si z obema staršema, imel sem čudovito otroštvo, a gotovo povsem drugačno od tistega, ki ga je imela moja hči.