Ko Evropa zveni enotno: glasbeniki iz EU in Zahodnega Balkana združili moči (VIDEO)

 V Skopski filharmoniji so glasbeniki iz dvanajstih držav pripravili izjemno, čustveno nabito interpretacijo Ode radosti, prepleteno s tradicionalnimi motivi svojih domovin. Na odru je zazvenela Evropa — enotna, raznolika in povezana.

V Skopski filharmoniji se je prvič srečala skupina glasbenikov iz držav Evropske unije in Zahodnega Balkana. V zgolj nekaj urah so združili moči, uglasili svoje instrumente in ustvarili čisto novo interpretacijo Beethovnove Ode radosti, obogatene z značilnimi glasbenimi motivi in tradicijami svojih držav.

Češki trobentač Petr Harmaček z nemškim kolegom. FOTO: Press

V projektu Ena pesem, ena Evropa (One Song, One Europe), ki ga izvaja organizacija WeBalkans v okviru Generalnega direktorata Evropske komisije za širitev in sosedsko politiko, sodelujejo glasbeniki iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Kosova, Črne gore, Nizozemske, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije.

Njihov nastop si lahko ogledate tukaj: 

Glasba kot most med razlikami

V prepletu tradicij, talentov in idej so glasbeniki z uporabo tradicionalnih, klasičnih in redkih glasbil ustvarili nekaj več kot le koncert – ustvarili so zgodbo o enotnosti, solidarnosti in miru, pripovedovano v univerzalnem jeziku glasbe.

»Ko govorimo o EU in Zahodnem Balkanu, zame to ni EU in Zahodni Balkan – zame je to preprosto Evropa. Naše razlike niso bistvene, saj je glasba vedno korak pred nami pri povezovanju,« je povedal Gent Rushi, pianist in harmonikar iz Albanije.

Za bosansko pevko Antonijo Batinić je glasba univerzalni jezik: »Jezik je pomemben, vendar izrazi in moč glasbe govorijo glasneje kot katero koli besedilo.«

Nemški glasbenik Marvin Dillmann je dodal: »Res smo si različni, a hkrati povezani. Prav v teh razlikah uživamo – glasba nam ponuja to priložnost.«

Glasbeni producent Dino Šukalo pa je poudaril pomen povezovanja: »Ta pobuda je dokaz, da kultura še vedno ostaja most – med generacijami, državami in njihovimi težnjami.«

Albanski pianist Gent Rushi in nizozemski pianist Mike del Ferro. FOTO: Press

Sporočilo miru in ustvarjalnosti

Slovenska violinistka in vokalistka Ana Mezgec je opisala namen skupne izvedbe: »Združili smo različne kulture in ideje ter preoblikovali nekaj tako klasičnega in tradicionalnega, kot je Beethoven, z glasbo ljudi in etno slogi. Sporočilo je jasno: združimo se, presežimo meje, igrajmo skupaj, se zabavajmo in ne delimo, temveč povezujmo – z ustvarjalnostjo in veseljem.«

Francoska bobnarka Delphine Aurélie Langhoff je dodala: »Čeprav prihajamo iz različnih kultur, glasba kaže, da smo si podobni. V skupnosti najdemo moč, ki nas dviga.«

Slovenka Ana Mezgec in bolgarsko izvajalko Hristino Belevo, ki igra na gadulko, redko tradicionalno glasbilo. FOTO: Press

Črnogorska flavtistka Žana Lekić pa je poudarila politično razsežnost projekta: »Naprej lahko stopamo le skupaj – brez bremen in omejitev. Glasba razkriva možnosti sodelovanja, nujnost raznolikosti in moč umetnosti kot mehke sile pri oblikovanju družbe.«

Nizozemski pianist Mike del Ferro je povedal: »Ne glede na politična prepričanja ali veroizpoved pošiljamo sporočilo, da se imamo radi – in to se mi zdi izjemno pomembno.«

Srbski glasbenik Miloš Nikolić je poudaril pomen vlaganja v kulturo: »Če lahko karkoli prispeva k napredku družbe kot celote, je to prav glasba – kraljica vseh umetnosti. Če bi države več vlagale v kulturo, bi naše skupnosti resnično zacvetele.«

Žana Lekić. FOTO: Press

Za številne poslušalce je bil koncert tudi priložnost, da prvič slišijo bolgarsko gadulko, redko tradicionalno glasbilo. Izvajalka Hristina Beleva je dejala: »Sodelovanje je luč v našem življenju. Svet bi bil lepši, če bi ljudje cenili preprostost.«

Češki trobentač Petr Harmacek je dodal, da je bila skupna izvedba z balkanskimi glasbeniki »čudovita izkušnja, ki razkriva, kako globoko smo vsi povezani«.

Glas prihodnosti

Posebno pozornost je požel mladi trobentač Serçuk Alimov iz Severne Makedonije. Njegov profesor Miloš Nikolić ga je označil za talent, ki se pojavi »le enkrat na stoletje«. Njegova mladostna energija in virtuoznost sta občinstvu prinesli sporočilo sedanjosti in prihodnosti: ko instrumenti zvenijo kot eno, Evropa zazveni tako, kot bi morala – enotno, živahno in povezano.