Legendarni hrvaški glasbenik na vinilu izdal nepozabni album

Pred skoraj 25 leti je hrvaški glasbenik Gibonni izdal album Mirakul, ki je dosegel rekordno naklado več kot 80.000 izvodov na tedanjih cedejih in kasetah. Kar si šteje v veliko čast, je zanimanje za ta njegov album še danes. Uvrščajo ga med ključne izdaje hrvaške glasbe 21. stoletja. Gibonni ga je ponovno izdal, tokrat na dvojnem vinilu.

Leta 2002 je bil izbran za album leta, pesem leta (Oprosti) in pop album leta, s čimer je potrdil, da so ga poleg občinstva prepoznali tudi kolegi. Pesmi, ki so bile takrat objavljene tudi kot uspešni singli – Oprosti, Ne odustajem, Libar, Mirakul, Svi moji punti kad se zbroje, Tajna vještina –, so se menjale na lestvicah najbolj predvajanih skladb, danes pa so nepogrešljive na repertoarju njegovih koncertov. Gibonni je s tem albumom utrdil svoj položaj enega vodilnih kantavtorjev na območju nekdanje Jugoslavije, saj je s svojimi pesmimi našel univerzalni jezik. Mirakul je hkrati album, ki odraža njegovo polno avtorsko zrelost in mu je omogočil, da v popolnem miru ustvarja svojo glasbeno prihodnost, brez obremenjevanja s trendi.

Mirakul je zdaj izšel kot dvojna vinilna plošča. FOTO: Management izvajalca

Že ob izidu je album označil za svoje zrcalo. »Album je vse tisto, kar sem jaz, pa tudi ljudje, ki so ga z menoj ustvarjali dve leti in pol,« je povedal takrat in tako meni tudi več kot dve desetletji kasneje. Album je v času nastajanja pomenil tudi dotlej še nevideno produkcijsko operacijo. Posnet je bil v več studiih na različnih geografskih predelih, skladno z mednarodnim konceptom celotne zgodbe, da bi iz vsakega od njih izvlekli tisto najboljše. Prvotna ideja je bila, da bi se zaradi mediteranskega zvoka album imenoval Mediteraneo. Tega je Gibonni želel dodati pesmim.

»Malo duha Alžira, Tunizije, Maroka, pa Portugalske in Španije, Francozov in Italijanov … In vse to skozi prizmo enega Dalmatinca,« je govoril in dodajal, da je nekako tako na koncu tudi bilo. Zasluge za to nedvomno pripadajo tudi mednarodni ekipi vrhunskih glasbenikov, ki so soustvarjali album. »Prispevali so del svojega talenta, izvajalskih izkušenj in strasti ter v vsaki pesmi enakovredno prevzeli del bremena, svoje osebne karizme pa podredili skupnemu cilju. Album je izpadel kot film Šund, v katerem nihče nima glavne vloge. Skoraj vsi liki so hkrati stranski in glavni, čeprav so v bistvu vsi sijajni igralci. Ugotovili smo, da je edini način, da delo opravimo tako, da bomo vsi zadovoljni, skupinski nastop na igrišču. Kot kakšna peterka NBA-lige,« še vedno meni.

Gibonni na koncertu v Mariboru pred nekaj leti FOTO: MP Produkcija/pigac.si

Z elito v štirih jezikih

V sodelujoči glasbeni eliti sta bila bobnar Manu Katché, glasbenik, ki je bil že tedaj stalni sodelavec Stinga, Petra Gabriela, Paula Younga in Dire Straits, in basist Pino Palladino, sodelavec Erica Claptona, skupine The Who, Petra Gabriela, Phila Collinsa in Eltona Johna. Z obema je Gibonni pozneje sodeloval še na številnih koncertih. V niz mednarodnih sodelavcev spada tudi priznani ugandski glasbenik Geoffrey Oryema, ki z Gibonnijem izvaja naslovno temo Mirakul, odpeto v kar štirih jezikih – francoščini, angleščini, svahiliju in hrvaščini – njegov Intro pa prinaša osupljivo demonstracijo njegovih fantastičnih glasovnih sposobnosti. Tu je tudi italijanski pevec Gaetano Curreri, frontman skupine Stadio, ki deli vokale v pesmi Ne odustajem. Z njimi se je brez težav zlila tudi kitarska virtuoznost Vlatka Stefanovskega, ki je že od albuma Judi, zviri i beštije Gibonnijev stalni sodelavec, za produkcijo pa je poskrbel Nikša Bratoš.