V športni dvorani v Domžalah smo bili priča čudovitemu glasbenemu dogodku, koncertu Glas harmonike, na katerem so nekateri ugledni ansambli obudili spomin na zapuščino priznane tekstopiske Fanike Požek iz Bele krajine, ki je pred šestimi leti umrla v 72. letu starosti. Poleg besedil za narodnozabavne ansamble je pisala tudi prozo, poezijo in literarna besedila. Nekaj najbolj znanih besedil pa smo v Domžalah slišali v izvedbi številnih priznanih ansamblov, za kar je poskrbel organizator Simon Golobič, tudi sam Belokranjec, ki je z radijsko ekipo pričaral izjemno vzdušje in dokazal, da Fanika ostaja mojstrica, ki je z besedili desetletja polnila glasbeno zakladnico.
Ne besedila, pesnitve
Prvo besedilo je napisala za Ansambel Lojzeta Slaka pri rosnih 15 letih, za pesem Bela krajina, ki jo je Lojze Slak pozneje preimenoval v Deželico sonca in grozdja. Ta je danes skoraj ponarodela, peti jo znajo mladi in starejši. A takšnih je še veliko, tudi Kadar srečam te, Glas harmonike, Visoko nad oblaki, Mavrica, Vprašaj srce, Še enkrat, Na krilih vetra in druge. Samo za Ansambel Lojzeta Slaka jih je ustvarila 43 in tako navdušila, da si je Slak želel, da bi besedila ustvarjala zgolj zanj.
43
BESEDIL je ustvarila za Ansambel Lojzeta Slaka.
A so pesnico kmalu odkrili tudi drugi izvajalci, ki so skupno uglasbili več kot 700 njenih avtorskih del. »Pravzaprav zveni ceneno, če rečemo, da je pisala besedila, mirno jih lahko imenujemo pesnitve,« je dejal Golobič in dodal, da je kakovost njenih besedil večkrat nagradila tudi stroka, saj je na številnih festivalih prejela najvišje nagrade. Še posebej so ponosni Belokranjci, znani po srčnosti in nošah, v kakršnih sta, njej na čast, koncert vodila Tomaž Rot in Ljubica Špurej Jazbinšek, iz prve vrste pa sta ga spremljali županji Semiča Polona Kambič in Domžal Renata Kosec, pa tudi Fanikina hči Vanesa in sin Gregor Požek.
Na odru po 25 letih
Ansambli Petra Finka, Jarica, Igor in zlati zvoki, Mladi Dolenjci, Okrogli muzikanti, Krimski lisjaki, Akordi, ansambel Slavka Pluta s prijatelji ter ansambel Tonija Verderberja pa so peli in igrali izključno najbolj znane skladbe z njenimi besedili, kot so Morska pravljica, Jaz lunco vprašal bom, Čaša sreče, Očka bom postal, Stari zvonar, Po svoji poti grem, Oj, zemljica, ki jo je z Akordi zapel Silvo Pliberšek, in druge. Posebej prijetno presenečenje je bil nastop Slavka Pluta s prijatelji, ki je po zaslugi Požkove belokranjske lepote iz domačih krajev s svojim ansamblom ponesel v svet.
Na številnih festivalih je prejela najvišje nagrade.
Plut je posebej za ta koncert zbral okoli sebe glasbene prijatelje in na oder stopil po 25 letih. In prav on je z valčkom Glas harmonike, ob katerem so se vsi v dvorani objeli čez rame in zraven zapeli, imel čast skleniti koncert, ki bo še dolgo ostal v lepem spominu vseh zbranih v domžalski dvorani. Da so lahko vsi vse pesmi peli z nastopajočimi, gre zasluga organizatorju, saj so bila besedila belokranjske pesnice jasno vidna vsem obiskovalcem, ki so zato lahko poskrbeli za izjemno vzdušje.
Ansambel Petra Finka FOTO: Boris Kovačič
Ansambel Slavka Pluta je na oder stopil po 25 letih, a v pomlajeni zasedbi. FOTO: Boris Kovačič
Veliko besedil Fanike Požek je uglasbil belokranjski Ansambel Tonija Verderberja. FOTO: Mojca Marot
Ansambel Jarica FOTO: Boris Kovačič
Ansambel Igor in Zlati zvoki je, med drugim, zapel in zaigral skladbo Jaz lunco vprašal bom. FOTO: Boris Kovačič
Takole družno so nastopajoči zaključili koncert s pesmijo Glas harmonike. FOTO: Mojca Marot
Nisem pozabil je bil valček z besedilom Fanike Požek, ki so ga izvedli Mladi Dolenjci. FOTO: Boris Kovačič
Okrogli muzikanti so zaigrali eno največjih uspešnic Po svoji poti grem. FOTO: Boris Kovačič
Ljubica Špurej Jazbinšek in Tomaž Rot sta koncert vodila v belokranjski noši. FOTO: Mojca Marot
