Maksim Mrvica znova prihaja k nam: Koncert je odličen, če so prsti pomodreli

Maksim Mrvica se po nekaj letih vrača na slovenske odre: 19. julija bo nastopil na Ptuju, 4. novembra pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Koncerta bosta v sklopu velike svetovne turneje Segmenti, s katero predstavlja svoj 12. studijski album Segmenti.

Gre za spoj klasičnih mojstrovin in svetovnih uspešnic, v katerih se Chopin, Prokofjev in Čajkovski srečujejo s skupinami, kot sta ABBA in Queen – vse v Maksimovi prepoznavni, močni interpretaciji. Poleg novega repertoarja bo imelo občinstvo na Ptuju in v Ljubljani priložnost slišati tudi nekaj najbolj prepoznavnih del iz njegove dosedanje kariere – vključno s priredbami, kot so Eksodus, Igra prestolov in Pirati s Karibov.

Ni sonca pred koncertom

Tudi pri novem albumu se je držal pravila, da je vsaj malo drugačen od prejšnjih. »Tega ne počnem le zato, ker se je treba prilagajati trgu, ampak ker sem takšen po naravi. Radoveden. Kot glasbenik in tudi zasebno. Rad kombiniram, recimo stvari, ki jih prej nikoli še nisem delal,« razloži.

Čeprav je eden najslovitejših pianistov na svetu, si doslej nikoli ni dal zavarovati rok.

V njegovem repertoarju je skladba, po kateri je morda najbolj znan, Čmrljev let. Že pred leti je o njej povedal, da jo je zaigral že milijonkrat. Naučil se jo je že davno, še v času študija na konservatoriju v Budimpešti. »Za pianiste je to težka skladba predvsem zato, ker traja le minuto in osem sekund in moraš v tem času pokazati vso svojo tehnično vrhunskost. Sam imam srečo, da imam dolge prste, čeprav sem prav tako potreboval leta, preden se je vse postavilo na pravo mesto,« pravi o njej. Je še nekaj drugih, ki jih občinstvo prav tako obožuje. Na Kitajskem denimo je zelo priljubljena Hrvatska rapsodija.

Čeprav je eden najbolj slovitih pianistov na svetu, si ni dal zavarovati rok. To je milo rečeno presenetljivo, saj so prsti za pianista glavna osnova za njegovo delo. Pred koncertom ima poseben ritual in navade. »Dan prej in na dan koncerta ne hodim na sonce, veliko spim, pojem veliko proteinske, nemastne hrane. Zadnja leta pa na dan koncerta nikoli ne vadim. Le toliko, da se razgibam, to pa je tudi vse. Z orkestrom, s katerim nastopam, se že tako dobro poznamo, da dolge vaje niso nujne.«

Okusi so različni

V prostem času rad potuje. Praviloma januarja in februarja si vzame čas zase. Pri tem je za marsikoga zanimivo in nenavadno, da pogosto obiskuje kraje, kjer je že pred tem nastopal. Njemu pa se to ne zdi nič nenavadnega. Med turnejami skoraj nikoli ni ne časa ne priložnosti, da bi si kraj ogledal. Všeč so mu bili Pariz, Rio de Janeiro, Hongkong.

Pred koncertom ima poseben ritual.

Če premalo pozna kraje, kjer nastopa in jih obiskuje zasebno pozneje, pa pozna svoje občinstvo. Včasih ga preseneti, kako se to razlikuje. »V Evropi na primer se občinstvo bolj navdušuje nad enimi, v Aziji recimo pa nad drugimi skladbami. Okusi so lahko zelo različni. Kadar imamo koncerte v koncertnih dvoranah, imam občutek, kot da se gledalci zadržujejo pred kakšno reakcijo, kadar pa v športnih, je vse skupaj precej bolj burno in bučno,« pravi. Najbolj priljubljen je verjetno v Aziji.

Drobtinica, ki obožuje tatuje

Čeprav se morda komu zdi, da resnim glasbenikom to morda nekako ne pritiče, je ljubitelj tetovaž. Ima jih približno 20, razporejenih po vsem telesu. Vsaka ima pomen, za nobeno se ni odločil na pamet ali impulzivno. Preden se odloči zanjo, o njej temeljito razmisli. Tetovaža naj ima svoj pomen, neko sporočilo. Med drugim ima na zapestju vtetovirano hčerkino ime.

Marsikaterega tujega oboževalca včasih še vedno nasmeji, ko izvedo, kaj v bistvu pomeni njegov priimek. Mrvica namreč pomeni drobtinica. »Nekateri so se mojemu priimku, ko so izvedeli, kaj pomeni, smejali. To me ne čudi in tudi zamerim ne nikomur. Imam namreč dobra dva metra in drobtinica najbrž nekako ne gre zraven. Si ga pa med drugim ljudje prav zaradi tega še toliko bolj zapomnijo.«

Znan je tudi po visokih kriterijih za svoje nastope. Med drugim meni, da je koncert odličen, če so prsti pomodreli. In včasih iz njih priteče tudi kakšna kapljica krvi.