Marjan Zgonc je na Hrvaškem prejel posebno priznanje

Hrvaški glasbeni festival Melodije hrvatskog juga Opuzen je bil za Marjana Zgonca letos še posebej pomemben. Na njem je nastopil že petič, ob tem pa zaznamoval tudi 35 let svoje glasbene poti ter prejel posebno priznanje festivalskega sveta. Mineva namreč 35 let, odkar se je resneje podal v glasbene vode, najprej v Sloveniji, nato pa tudi na Hrvaškem. Njegova pot pri južnih sosedih je tesno povezana prav s festivalom. Na njem je v preteklosti nastopal solistično, v duetih z Marino Tomašević in Mileno Vračko ter v triu z Brankom Medakom in Zoranom Bebićem - Bebo, letos pa se je na oder znova vrnil kot solist. Zapel je skladbo Da mi nije pisme i gitare, ki so jo Želimir Škarpona, Dalibor Musap in Nedo Zupan napisali prav ob njegovi 35-letnici. Za skladbo in nastop je prejel tudi posebno priznanje festivalskega sveta.

Na odru se mu je pridružila tudi slovenska klapa Galeb. FOTOGRAFIJE: OSEBNI ARHIV

Posebnost letošnjega nastopa je bila tudi slovenska klapa Galeb, ki se mu je pridružila na odru. Čeprav ni pravila, da na dalmatinskih festivalih ne bi smele nastopati klape od drugod, tam še vedno močno prevladujejo zasedbe iz Dalmacije. Zgonc pravi, da se v Opuzen vedno rad vrača. »Gre za enega najstarejših dalmatinskih festivalov. Na njem je nastopala množica znanih imen, od Tereze Kesovija, Vinka Coceta, Marine Tomašević, klape Maslina do Marka Škugorja in mnogih drugih. Zelo sem vesel, da je festivalska publika zelo lepo sprejela tudi mene in da me lepo sprejme vsakič, ko pridem,« pravi.

Marjan Zgonc

Najlepši spomin ga veže na festival pred osmimi leti, ko je skupaj z Brankom Medakom in Zoranom Bebićem - Bebo pod imenom Tri tenora s skladbo Tri gitare osvojil Grand Prix. Pesem je nastala po slovenski ideji Romana Turnška, ki je tudi avtor besedila. Govori o treh moških generacijah iste družine – sinu, očetu in dedku, ki si simbolično iz roda v rod predajajo pesem in kitaro ter s tem družinsko in glasbeno izročilo. Pri nastopih v Dalmaciji se mora Zgonc prilagajati tudi tamkajšnjemu narečju. Čeprav hrvaško tekoče govori in razume, naleti tudi na besede, ki jih prej ni poznal. »V novi skladbi so bile denimo besede kaštige in valižu. Zato mi v takih primerih tekst zapoje in posname eden njihovih pevcev, nato pa se po njem učim pravilne izgovorjave in naglaševanja,« razkriva. Opuzenski festival mu je odprl tudi druga vrata. Kot gosta so ga povabili na festival Slavuji Kamerlenga v Trogirju, posvečen pokojnemu Vinku Cocetu. »Ko sem odpel njegovo Pjesma ostaje, sem dobil velik aplavz, nato pa je k meni pristopila Cocetova vdova in mi čestitala. To mi je bilo v veliko čast,« se spominja Zgonc. Na vse svoje nastope tam ima zelo lepe spomine.