Mojstrovina sovjetske propagande: stota obletnica filma Oklepnica Potemkin

Film ruskega režiserja Sergeja M. Eisensteina Oklepnica Potemkin, ki velja za mojstrovino sovjetske propagande, pa tudi za enega najboljših filmov vseh časov, ima 100 let. V Rusiji je bil premierno prikazan decembra 1925 v Bolšoj teatru. Na prvi projekciji zunaj Sovjetske zveze je bil prikazan leta 1926 v Berlinu, in tam je švedski kralj Gustav V. tako močno ploskal, »da si je skoraj polomil roke,« piše nemška tiskovna agencija dpa.

Na premieri Oklepnice Potemkin 21. decembra 1925 v Bolšoj teatru so si epopejo v počastitev 20. obletnice ruske revolucije leta 1905 ogledali predvsem predstavniki komunistične stranke. Projekcijo v moskovskem Bolšoj teatru je spremljala dramatična glasba Dmitrija Šostakoviča.

Potemkin FOTO: Wikimedia Commons - javna domena

Po prvotni ideji naj bi nastalo monumentalno delo o dogodkih leta 1905, vendar se je takrat 27-letni Eisenstein omejil na čustveno nabit izsek, metaforo revolucije – upor mornarjev na oklepnici Potemkin. Njegova naloga je bila jasna, upodobiti je moral moč revolucionarne iskre. Junaka filma sta brezimna množica in revolucionarna montaža. Po shemi antične tragedije se vsako od petih dejanj na sredini prelomi in prevladujoče razpoloženje sprevrže v svoje nasprotje.

Film je po besedah ruskega filmskega strokovnjaka Andreja Pljahova triumfiral tudi na Zahodu. Leta 1926 sta iz ZDA v Sovjetsko zvezo prišla zvezdnika Mary Pickford in Douglas Fairbanks, da bi Eisensteina pridobila za Hollywood. Po Berlinu so Oklepnico Potemkin prikazali v Londonu na tajnih zborovanjih komunistične stranke, saj je bil film tam prepovedan. Sledile so projekcije v Parizu.

Sergej M. Eisenstein

Pljahov meni, da je bil film tudi orodje sovjetske propagande, s katero so pritegnili pozornost v tujini. Čeprav minister za propagando nacistične Nemčije Joseph Goebbels Oklepnici Potemkin ni bil naklonjen zaradi nevarnosti, da bi gledalci postali boljševiki, je v govoru leta 1933 priznal, da je film nanj naredil neizbrisen vtis. »Film je odlično narejen, predstavlja filmsko umetnost brez primere.«

Na svetovni razstavi v Bruslju leta 1958 je bila Oklepnica Potemkin celo razglašena za najboljši film vseh časov. Ruski filmski zgodovinar Naum Kleiman, ki se je veliko posvečal raziskovanju Eisensteina, pa film razume predvsem kot zgodbo o človeškem dostojanstvu in bratstvu. Brutalne prizore, kot je prizor na stopnicah v Odesi z množico ljudi, ki jo z obeh strani napadejo vojaki, so v Nemčiji in drugod cenzurirali. Omenjeni prizor pa je tudi vplival na generacije režiserjev, ki so citirali Eisensteina, od Alfreda Hitchcocka do Quentina Tarantina.

Neodvisni ruski časopis Nova gazeta je ob obletnici zapisal, da je Oklepnica Potemkin še vedno izjemno aktualna. Pripoveduje o preprostih ljudeh, »ki jih njihova lastna država tepta in jih represivni aparat zdrobi«. Ironija usode je, da 100-letnica filma sovpada z obdobjem, v katerem se Rusija spopada s hudimi notranjimi sistemskimi težavami. »Eisensteinov film je v tem smislu zelo jasno in glasno opozorilo,« je še pisala Nova gazeta.