Morebitne ljubimce preverja na googlu

Hollywoodska lepotička January Jones ni prav nič običajna. Če ne drugega, je pred petimi leti po lastni izbiri zakorakala na pot samohranilstva. »Vzgajala ga bom kot mati samohranilka,« je dejala zvezdnica, ki še vedno trmasto skriva identiteto očeta njenega kratkohlačnika. Čeprav mali Xander Dale ne pozna očeta in si krasotica ni našla drugega partnerja, s katerim bi delila življenje, je January z njuno družinsko ureditvijo več kot zadovoljna. Okoli njenega dečka se tako ne mota s testosteronom nabiti možakar, ki bi ga »učil vseh tistih bedarij, ki jih očetje, čeprav po nesreči, učijo«.

Če drugega ne, so republikanci

Ne jokaj, tega fantje ne počno. Postani že mož in ne meči žoge kot majhna punčka. To so stavki, ki jih Jonesova ne želi slišati okoli Xanderja, čeprav s tovrstnimi biseri modrosti očetje pogosto pitajo svoje naslednike. Tako trdi vsaj igralka, zadovoljna, da je v življenju njenega petletnika precej močnih žensk, ki ga bodo gotovo naučile spoštljivega ravnanja z nasprotnim spolom. »Ima pa tudi moško družbo in moške like okoli sebe. Čas preživlja z očeti sosedovih otrok in mojim očetom, ki je še vedno izjemno mladosten. Vseeno pa ni nikogar, ki bi mu prepovedoval jokati ali ga polnil s podobnimi mačističnimi bedarijami.« Čeprav so, roko na srce, prav malce mačistični moški tisti, ki blondinko nezadržno privlačijo. »Od nekdaj me mikajo tisti malce pokvarjeni fantje s tatuji, kitaro in ki delujejo malce zanemarjeno,« je priznala, a dodala, da si v resnici želi moškega »v flanelasti srajci, z brado in ki zna vihteti sekiro. Žal vedno znova odkrijem, da je z njimi vsaj nekaj narobe. Če ne drugega, se izkažejo za republikance.«

Ne mara dogovorjenih randijev

Preteklo je že dobro leto in pol, odkar se je v Januaryjini zasebnosti malce romantično iskrilo. A čeprav je njena precej kratka zveza s stanovskim kolegom Willom Fortejem spomladi 2015 razpadla in ji od tedaj ni nihče spodnesel nog, niti za nekaj kratkih mesecev ne, ne čuti, da bi ji kaj manjkalo. »Ne potrebujem partnerja. Morda si ga želim, a potrebujem ga ne. In se, ker sem samska, nikakor ne počutim osamljene ali same.« In le za resnično izjemnega moškega, tistega pravega, bo v naredila prostor. Za nekoga, ki bo njeno življenje obogatil in dogradil osebno srečo, ne pa ji tega jemal. »Odkar sem dobila Xanderja, sem šla na nekaj zmenkov, a vselej ugotovila, da bi ta čas veliko raje preživela doma. Spala, gledala televizijo ali bila s sinom. Prijatelji me vseskozi želijo s kom spoznati, vendar v to ne privolim. Če koga spoznam kar tako, naključno, v redu, a dogovorjeni zmenki niso po mojem okusu. Poleg tega se vselej zapičim v napačne. Če mi že kdo postane malce všeč, je vedno kaj narobe. Ali je precej premlad ali za moja prepričanja napačno politično usmerjen. Vedno nekaj. Kar izvem že z nekaj kliki na miško, saj moškega, ko ga spoznam, hitro preverim na googlu.« Časa z napačnimi pač ne bo zapravljala.

.