Multimilijonarka po hotelih kradla milo

Bila je hitrega uma in brezkompromisnega jezika, s čimer se je Joan Rivers vzpostavila kot nesporna kraljica komedije z vsaj kančkom satire. A čeprav je med ljudi širila smeh, njena pot ni bila le pot veselja in sreče. Nasprotno. Borila se je s slabo samopodobo, da jo je premagala bulimija, zaradi strahu pred revščino je bila obsedena z denarjem, kar ji ni dalo spati, dvakrat pa so jo ljubezenske tegobe privedle na rob samomora in je skoraj pristala v bolnišnici za duševne bolnike. Tako v prihajajoči knjigi Last Girl Before Freeway: The Life, Loves, Losses And Liberation Of Joan Rivers (Življenje, ljubezni, izgube in osvoboditev Joan Rivers) trdi Leslie Bennetts, ki življenje pokojne zvezdnice odstira po spominu njenih prijateljev in kolegov.

Ni skrivala, raje je s ponosom povedala, da je med ljubimce prištevala tudi Johnnyja Carsona, Roberta Mitchuma, Johna F. Kennedyja. Pri hvalisanju pa je ni zaustavilo niti dejstvo, da je bila poročena. Že leta 1965 se je namreč zaobljubila Edgarju Rosenbergu in ga med 22-letnim zakonom zaradi ene izmed ljubezenskih aferic tudi za krajši čas zapustila, toda zakona je bila konec šele leta 1987, ko si je Edgar s prevelikim odmerkom vzel življenje. Joan pa je šele v tistem trenutku spoznala, da si brez njega ne želi živeti. »V roki je že držala pištolo in se želela ustreliti. Takrat pa je spoznala, da ni nikogar, ki bi skrbel za njenega psa, če nje ne bi bilo več.« Zaustavila je torej samo sebe. Česar pa ne bi mogli trditi, ko je prvič poskušala pretrgati nitko svojega življenja. Tudi tedaj zaradi ljubezni, ki pa jo je nekje v 50. letih minulega stoletja čutila do ljubimca Nicka Clementa. Njuno razgreto prerekanje jo je namreč privedlo do roba, v histeriji je grozila, da se bo vrgla skozi okno, ko je v sobo pridirjal njen oče dr. Meyer Molinsky, »jo zagrabil in vlekel nazaj po stopnicah. Joan se je, odeta le v kopalni plašč, močno oklepala stopniščne ograje, histerično jokala in kričala,« piše avtorica. In tedaj je tudi padla očetova grožnja, zaradi katere je njun odnos postal skrajno hladen. Zagrozil ji je, da jo bo razglasil za neprištevno in jo poslal v kliniko za duševne bolezni.

Ko je pred dvema letoma utonila v večni spanec, je bilo njeno premoženje ocenjeno na slabih 140 milijonov. A temu navkljub je Riversova vse do smrti trepetala pred revščino. »Dolga leta se je poskušala s komedijo prebiti v vrh in obogateti. A čeprav je, sicer šele v jeseni življenja, ustvarila večmilijonski imperij, se ni nikoli otresla strahu, da bo spet kdaj brez beliča kot po Edgarjevi smrti, ko je zašla globoko v dolgove. Živela je z mislijo, da so težki časi za naslednjim vogalom, zato je kopičila vse, kar ji je prišlo pod roke. Po hotelih in motelih je celo kradla miniaturna mila. Za vsak primer.«