Ne potrebuje ansambla, ker ima godce v družini

Toni Sotošek iz Krškega živi danes drugačno življenje harmonikarja kot pred nekaj leti. Nima več svojega ansambla, saj ima pevce in godce kar v družini. Vsi so glasbeniki – od žene Darje do vseh petih otrok, ki že kažejo podedovano glasbeno nadarjenost. Tako se občasno poveže le še s katerim studijskim glasbenikom, saj ne nastopa več kot nekdaj. Zato pa lahko vidimo nastopati ogromno mladih fantov in deklet, ki so se urili v njegovi glasbeni šoli. Sicer popoln samouk na diatonični harmoniki že nekaj let prenaša znanje na mlajše rodove, njihovi uspehi pa dokazujejo, da gre za glasbenika, ki mu je vredno prisluhniti in se od njega učiti. Toni Sotošek je v dolgih letih izšolal več kot 650 mladih harmonikarjev! Mnogi med njimi so danes uspešni solisti ali pa so ustanovili že kar svoje ansamble. Med njimi velja izpostaviti Sandija Zajca, Sandro Murgelj, Mateja in Matica Markeljca ter Klavdijo Ceglar, ki imajo za seboj že pestro paleto nagrad z različnih festivalov.

Njegove zgodbe

Ker sam ne igra več na koncertih in plesih, lahko ljubitelji njegovih melodij uživajo predvsem ob poslušanju njegovih zgoščenk, zadnja je izšla pred dobrima dvema mesecema. Skoraj v celoti gre za avtorski cede z naslovom Moje zgodbe, nekaj besedil je zanj napisal tudi Jože Galič. O novi cedejki Toni pove, da se ob vsaki melodiji skriva tudi življenjska zgodba, in tako jih je tokrat razkril kar 18. Med skladbami je poleg Slakovega Čebelarja moč slišati še melodijo, posvečeno ameriškemu pop pevcu Michaelu Jacksonu. Pri snemanju sta sodelovala Novomeščana Simon Potočar, odlični dolenjski kitarist, sicer sin harmonikarja Franca Potočarja, in glasbeni producent Marko Pezdirc, ki je o zgoščenki povedal: »Pred vami je izdelek za sladokusce narodnozabavne glasbe in prepričan sem, da ga bomo še dolgo poslušali.« Če pa kdo dvomi o kakovosti ustvarjalnosti Tonija Sotoška in njegovih številnih učencev in prijateljev, naj se oglasi nocoj v športni dvorani Osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem. Ugotovil bo, da je glasba za diatonično harmoniko lahko še veliko več kot, recimo, kakšna vaška veselica.