
Galerija

Pevec in pesnik avstralskega rodu Nick Cave, ki zadnja desetletja živi v Angliji, na svoji spletni strani Red Hand Files redno odgovarja na vprašanja oboževalcev. »Kakšen je vaš odnos z Morrisseyjem?« je vprašanje, na katero je odgovoril te dni. Uvod v odgovor, ki poizveduje, kako se pesnik avstralskih korenin razume z angleškim pevcem in pesnikom, je bil dvoumen. »Morrisseyja nikoli nisem srečal in verjetno mi je prav zato všeč.«
Nadaljevanje je bilo še bolj dvoumno. »Nedvomno je zapletena in razdiralna osebnost, ki z nemajhnim užitkom razjezi ljudi. Čeprav bi kdo v tem užival, me to ne zanima.« S tretjim pojasnilom je Nick Cave pripeljal dvoumnost do roba: »Upoštevati je treba dejstvo, da je Morrissey verjetno najboljši tekstopisec svoje generacije – gotovo najbolj čuden, smešen, sofisticiran in subtilen.« Cave ima 67 let, Morrissey pa 66.

Po dvoumnem komplimentu je Cave vendarle pokazal več kart. »Lani sva izmenjala nekaj prijetnih elektronskih sporočil, v katerih me je vprašal, ali bi zapel novo pesem, ki jo je napisal. Z veseljem bi to storil. Vendar je bila pesem, ki jo je poslal, sicer zelo lepa, hkrati pa se je začela z dolgim in nepomembnim grškim uvodom na buzukiju.«
Razhajanja so bila, se zdi, tudi vsebinska. Cave je namreč zaznal, da bi bila njegova vloga bolj recitatorska kot pevska. Med uvodom, odigranim na grški lutnji, naj bi namreč recitiral »po nepotrebnem provokativno in nekoliko neumno izjavo« proti prebujenjskemu svetovnemu nazoru. »Čeprav sem se na neki ravni strinjal z njegovimi občutki, to ni bilo zame. Trudim se, da v glasbo, s katero se ukvarjam, ne vmešavam politike, kulturnih in drugih dilem. Zdi se mi, da je učinek v tem primeru slabši in je v nasprotju s tem, kar poskušam doseči.« Zato je Morrisseyjevo vabilo vljudno zavrnil.