Obljubljal milijon, če mu pomagajo umreti

Pisal se je september 2008. Bobnar poppunkerske ameriške skupine Blink-182 je že skoraj prestopil hišni prag, s korakom, usmerjenim proti letališču, ko je k njemu jokajoč pridirjala tedaj triletna hčerka Alabama. »Streho bo odtrgalo! Očka, streho bo odtrgalo!« je malčica panično ihtela, kar pa je Travis Barker pripisal svojemu odhodu in strahu pred letenjem. V hčerkinih besedah ni videl ničesar preroškega, a že kmalu spoznal svojo zmoto. Nekaj minut po vzletu je zasebno letalo z dvema pilotoma in štirimi potniki treščilo na tla. Pri tem je – kot je napovedala mala Alabama – del strehe odtrgalo. Štirje so bili takoj mrtvi, Travisu in njegovemu najboljšemu prijatelju Adamu Goldsteinu je bila naklonjena sreča. Četudi so ga večmesečno zdravljenje in operacije prignali do roba, da je bil kateremu koli prijatelju ali znancu pripravljen plačati okrogel milijon, če skrajša njegovo trpljenje in ga spravi v grob.

Prav nič rockersko je o svoji zasebnosti najraje molčal, njegovim oboževalcem so tako le občasno prišli na ušesa drobci iz zvezdnikovega barvitega življenja. A vendar bo Barker zdaj tišino prekinil in vse razkril v avtobiografiji Can I Say: Living Large, Cheating Death and Drums, Drums, Drums. V njej bodo opisane tudi podrobnosti srhljive nesreče. Oziroma toliko podrobnosti, kolikor se jih pač spomni, saj je veliko trenutkov temačnega dne odrešujoče izginilo v pozabo. A ostal je strah pred letenjem, za katerega upa, da se ga bo zavoljo otrok, 12-letnega sina Landona in dve leti mlajše Alabame, znebil. »Boli me, ko vidim, kakšne posledice je moja nesreča pustila na otrocih. Drugi v šoli rišejo risbice svoje družine, Landon pa riše letalo, ki strmoglavlja. Letalo v plamenih.«

Kar 27 operacij

O dnevu, ko je smrti zrl v oči, doslej še ni spregovoril, čeprav je o razsežnosti tragedije pričalo njegovo telo. Po 65 odstotkih telesa je namreč dobil opekline druge in tretje stopnje, grozila mu je amputacija noge, a vendar je bil tisti, ki je imel srečo. Tudi precej večjo kot še drugi preživeli, ki je dve leti po strmoglavljenju s prevelikim odmerkom kokaina in protibolečinskih tablet, ki naj bi mu lajšale bolečine zaradi nesreče, skočil v prezgodnji grob. Pognal se je v odrešilni objem smrti, po kateri je zaradi bolečin, krivde preživelega in posttravmatskega stresa hrepenel tudi Travis. Iz bolnišnične postelje oddelka za opekline je klicaril prijatelje in jim obljubljal milijon, če mu pomagajo umreti. Če pridejo in ga ubijejo. »Zaradi teh klicev mi je bolnišnično osebje vzelo telefon.« A vendar je iz vsega tega nato prišlo nekaj dobrega, saj naj bi se v mesecih po nesreči znova zaljubil v glasbo in bobne, ki so del njega že od četrtega leta, ko so mu starši kupili prvi bobnarski set.

Del usodnega 19. septembra je za glasbenika še vedno zavit v meglico. Ko je zaradi zapletov zasebni čarter strmoglavil in treščil ob nasip, ga je zajela vseobsegajoča panika. »Vem, da je letalo gorelo, v plamenih so bile tudi moje roke. Odpel sem varnostni pas, butnil vrata zasilnega izhoda in skočil na krilo, napolnjeno z gorivom. Prepojen sem bil z gorivom, dobesedno sem samega sebe zakuril, saj nisem mogel ničesar ukreniti, da bi zadušil plamene,« pripoveduje Barker, ki je v paniki in s telesom, ki so ga lizali ognjeni zublji, s sebe začel trgati oblačila. Majico, klobuk, hlače. »Ne vem, kdaj sem prišel z letala. Vem le, da sem se v nekem trenutku zavedel, da tečem stran od njega. Popolnoma gol, med tekom pa sem se, čeprav ne vem čemu, grabil za testise. Nato je letalo eksplodiralo.« 
Kot je tedaj vedel, da ne teče le za življenje, temveč tudi za svoja otroka, zdaj ve, da brez svojih malčkov verjetno ne bi preživel poznejših štirih mesecev zdravljenja in 27 operacij. »Pomenita mi vse. Življenja brez njiju si ne morem niti zamisliti, bila sta pomemben, verjetno najpomembnejši del pri mojem zdravljenju.«

{embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&show_faces=true&colorscheme=light&stream=false&show_border=false&header=false&appId=333405986784955{/embed_facebook}