Odšel je Bob, britanski zabavljač Hollywooda

Bil je majhen in čokat, z obrazom – kot je priznaval sam –, za katerim se ženske običajno ne bi dvakrat obrnile. Pa vendar je debelušni Bob Hoskins, iz katerega je vela karizma, pomešana z izjemnim smislom za humor, povsem nepričakovano zasijal na nebu sedme umetnosti in ga razsvetljeval dolga štiri desetletja. A njegova zvezda je zdaj ugasnila, čeprav bo njen sijaj večno žarel v naših srcih. »Obupani smo zaradi izgube našega ljubega Boba,« so strtih src zapisali igralčeva žena Linda ter njegovi otroci Alex, Sarah, Rosa in Jack, od katerih se je britanski filmski veteran v 72. letu starosti za vselej poslovil.

V ustih marsikaterega zvezdnika slava pusti grenko-sladek priokus, toda britanski igralec, ki je povsem nepričakovano, skoraj po nesreči, zaplul v igralske vode, je v zabavni industriji našel svojo odrešitev, saj mu je dala vse, česar si je kdaj želel. Tudi tisto, o čemer si kot deček iz revne družine niti sanjati ni upal. »Zaradi nje sem imel delo, ki me je nenehno stimuliralo. Dala mi je ogromno denarja in iz mene naredila bogatega moškega. Ponudila pa mi je tudi možnost, da svojim otrokom zagotovim izobrazbo, do kakršne sam nikdar nisem imel dostopa,« je dejal zvezdnik, ki je šolo že kot 15-letni uporniški najstnik obesil na klin in se je v svetu igre na začetku počutil kot neizobražen bebček. Pozneje je spoznal, da so igralci, tudi karakterni in tisti, ki na plečih prenašajo resnobnejše vloge, v svojem bistvu zgolj zabavljači. In zabavati je vsekakor znal.

Zvezdniku, ki je na filmski zgodovini pustil pečat z več kot 70 vlogami, je bila igra namenjena. Usojena. Kot {embed_facebook}//www.facebook.com/plugins/likebox.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBulvarSlovenskeNovice&width=292&height=258&colorscheme=light&show_faces=true&header=false&stream=false&show_border=true&appId=333405986784955{/embed_facebook}nešolani mladenič je namreč poprijel za vsako delo, ki mu je navrglo nekaj funtov – od dimnikarja in redarja v nočnem klubu do cirkuškega požiralca ognja ter nabiralca sadja v izraelskem kibucu. Dokler ni nekega dne, ko je že pošteno zakorakal v dvajseta leta, sedel ob barskem šanku in z enim, dvema, tremi vrčki piva pred sabo čakal prijatelja, ki se je na avdiciji potegoval za vlogo. Tedaj ga je po ramenu potrepljala usoda – agent, ki ga je potegnil izza šanka in pregovoril, naj vendar prebere nekaj vrstic. To je, opogumljen in malce nepremišljen po nekaj pivih, storil in – glavna vloga, s katero je začel pisati svojo zgodovino, je bila njegova. Prve oklevajoče korake po igralski poti je storil z amaterskimi gledališkimi nastopi, nato pa kaj hitro že zaplaval v profesionalne vode britanskega gledališča in igre, ko se je leta 1986 za film Mona Lisa prelevil v majhno ribo v svetu gangsterjev, kar mu je med drugimi priznanji prineslo zlati globus in nominacijo za prestižnega oskarja. Že dve leti pozneje pa je s kinouspešnico Kdo je potunkal zajca Rogerja osvojil ves svet, saj ga je filmski alter ego zasebnega detektiva izstrelil v zvezdo svetovnega kalibra.

Hoskins, ki si ga bodo ljubitelji filma zapomnili zlasti po filmih Kdo je potunkal zajca Rogerja, Črni petek za gangsterje, Brazil, Semenj ničevosti, Sirene, Božična pesem in Sneguljčica in lovec, je ljubil avdicije ter skakanje iz ene vloge v drugo. In kupčke zelencev, ki mu jih je njegova ljubezen prinašala – tudi ko ni niti stopil pred kamero. Sloviti režiser Brian de Palma si ga je v filmu Nedotakljivi namreč zamislil v vlogi gangsterja Ala Caponeja – če bi vlogo zavrnil Robert de Niro. A to jo je vendar sprejel, Hoskinsu pa se je račun tedaj odebelil za skoraj 25 tisočakov. »Brian, ko boš ponovno snemal film, v katerem me nočeš, me le pokliči,« se je zvezdnik za tolažilno nagrado zahvalil režiserju.

Štiri desetletja je dihal in živel za igro, a pred dvema letoma so mu zdravniki razkrili usodno zdravstveno stanje, parkinsonovo bolezen. Kot vsak igralec je tudi Bob namreč moral biti absolutni gospodar svojega telesa, nepremišljeni gibi pa nikakor niso prišli v poštev. Že najmanjši, tudi komaj zaznavni, trzljaj ustnic, rahel skomig ali tren z očesom igralca namreč lahko povzdigne iz množice anonimnežev v elito najboljših na svojem področju, ki z vrhunsko igro, pri kateri je vsaka podrobnost izpiljena do potankosti in skrbno načrtovana, navdušuje gledalce in filmske strokovnjake. Hoskins jih vsekakor je, zaradi česar se je leta 2012 po postavljeni diagnozi poslovil od igre. Zdaj pa še od sveta. Od svojih najbližjih in množice oboževalcev, ki jim je pljučnica v torek, 29. aprila, njihovega idola iztrgala iz rok. Nad Hollywoodom pa je zaplapolala črna zastava.