Oskarjevec Robert Redford končuje igralsko kariero

Prihodnje leto bosta na velika platna prišla še dva filma, v katerih igra glavno vlogo Robert Redford. Film Our souls at night (Naše duše ponoči) z Jane Fonda je ljubezenska zgodba o dveh ostarelih ljudeh, ki jima ljubezen v jeseni življenja nakloni drugo priložnost. Lahkotnejši je film Old Man With a Gun (Starec z orožjem), v katerem se je pred kamere postavil s Caseyjem Affleckom in Sissy Spacek. Filma bosta zvezdnikov labodji spev, saj se je odločil po tem čez igro narediti križ.

»V delu imam še dva filma. A ko ju končam, se bom od igre poslovil,« je hollywoodski zvezdnik napovedal skorajšnjo upokojitev, ker se mu pri častitiljivih 80 letih in s plodovito 60-letno kariero za sabo pač ne da več posedati na prizoriščih snemanja in čakati, kdaj bo napočil trenutek za njegov naslednji kader.

Veliki preboj je dočakal z vesternom Butch Cassidy in Sundance Kid, ki ga je dokončno izstrelil med zvezde in mu prinesel nagrado bafta. Nato pa je z vsakim naslednjim filmom svoj status le še utrjeval. Iskal je zahtevne like in preskakoval med žanri, leta 1980 pa že s svojim režiserskim prvencem Navadni ljudje osvojil oskarja. Pred 14 leti je v njegove roke romal tudi oskar za življenjsko delo, revija Time pa ga je predlani uvrstila na seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu in mu podelila lento botra indie filma, saj je v poznih 70. zagnal kolesje mednarodnega festivala neodvisnega filma Sundance. 
»V tistem času nisem sodeloval le z velikimi filmskimi studii, temveč sem imel možnost snemati tudi filme z manjšim proračunom, ki so me napolnjevali z večjim zadovoljstvom, saj sem lahko tedaj pripovedoval drugačne, morda bolj pomenske zgodbe. A želel sem si, da bi to možnost imeli tudi drugi, iz česar se je nato rodila ideja za festival Sundance.«

Nikoli ni sedel križem rok, temveč vsa minula desetletja delal s polno paro in polnil svetovno zakladnico kinematografije. Tega ne bo prekinil, le da bo v svojem devetem desetletju življenja stopil za kamero. »Osredotočil se bom le še na režijo, saj sem se igranja precej naveličal. Nisem namreč potrpežljiv moški, zato mi je zelo mučno le posedati in snemati kader za kadrom. In vmes spet posedati. Pri osemdesetih si ne želim biti več odvisen od drugih. Le od samega sebe.« Zato torej režija. In vrnitev k strasti iz mladostnih let, slikanju.

Še preden je pilil igralske spretnosti na Ameriški akademiji dramskih umetnosti v New Yorku, se je preizkusil v slikanju, a so ga prizadele mentorjeve slabe ocene. Kljub temu Redford ni obupal, čopiča, svinčnika in oglja ni vihtel le v Brooklynu, temveč celo v boemski prestolnici Parizu. Zdaj, ko se bo od igre dokončno poslovil, je sklenil, da se bo vrnil k nekdanji ljubezni in si čas ob režiji zapolni še s slikanjem.