Otroška pesem Baby Shark je postala milijonski posel

Ko je Kim Min Seok, izvršni direktor korejskega podjetja Pinkfong, junija 2016 odobril objavo 90-sekundnega videa otroške pesmi, se mu še sanjalo ni, kakšen učinek bo ta sprožila po svetu. Posnetek Baby Shark je v zelo kratkem času zbral več kot 16 milijard ogledov in postal globalni fenomen ter najbolj gledan YouTube video vseh časov. Presegel je celo veliko uspešnico Despacito, ki sta jo leta 2017 posnela portoriška glasbenika Luis Fonsi in Daddy Yankee.

Pesem, ki gre hitro v uho, je očarala malčke ter postavila temelje, na katerih je Pinkfong zrasel v medijsko podjetje, vredno približno 92 milijonov evrov. »Nismo pričakovali, da bo odstopala od naših preostalih vsebin,« je povedal Kim, izvršni direktor Pinkfonga, ki ima sedež v Seulu. »A ko pogledamo nazaj, je bil to prelomni trenutek, ki je odprl pot globalnemu uspehu.« V torek je dosegel nov mejnik: podjetje je vstopilo na južnokorejski borzni trg, kjer so delnice ob debiju poskočile za več kot devet odstotkov, kar mu je prineslo vrednotenje nad 368 milijonov evrov.

Pinkfong je zrasel v medijsko podjetje, vredno približno 92 milijonov evrov. FOTO: Jung Yeon-je/Afp

Pinkfong, ustanovljen leta 2010 kot SmartStudy, je ustvarjal vsebine za otroke do 12. leta. Na začetku so bili v njem zaposleni le trije. »Pisarna je bila tako majhna, da niti plače nismo pričakovali,« se spominja Kim. Pozneje so se osredotočili na predšolske otroke, zrasli na približno sto zaposlenih in se specializirali za preproste, izobraževalne igre in vsebine. »In takrat je prišel Baby Shark.«

Hipnotična melodija

Od leta 2022 se podjetje uradno imenuje The Pinkfong Company, po risanem liku vesele in radovedne lisice, ima okoli 340 zaposlenih in pisarne v Tokiu, Šanghaju in Los Angelesu. Pesem Baby Shark je menda izvorno nastala v ZDA v 70. letih in so jo pogosto prepevali na otroških poletnih taborih.

Ponavljajoča se melodija Baby shark, doo, doo, doo, doo, doo, doo je za otroke zelo privlačna, za odrasle pa precej nadležna. »Je kot K-pop pesem, hitra, ritmična in zasvojljiva,« pravi Kim. »Melodija ima skoraj hipnotični učinek, zaradi česar si jo otroci hitro zapomnijo.« Po poročanju britanskega Guardiana gre za staro pesem, katere dejanski avtor ni znan, a so jo v različnih oblikah dolgo peli, preden jo je posnela 10-letna korejsko-ameriška pevka Hope Segoine. S pesmico so se ukvarjala tudi sodišča zaradi očitkov o plagiatorstvu. Južnokorejsko vrhovno sodišče je pred nekaj meseci po šestih letih pravdanja dokončno odločilo, da priljubljena otroška skladba ni plagiat. S tem so zavrnili tožbo ameriškega skladatelja Jonathana Wrighta, ki je trdil, da so producenti plagiirali njegovo delo.

Wright je leta 2011 posnel različico pesmi, ki izhaja iz otroške ljudske pesmi. Čeprav je trdil, da ima avtorske pravice, pa je podjetje Pinkfong trdilo, da gre v njihovem primeru za priredbo iste ljudske pesmi, ki pa ni zaščitena z avtorskimi pravicami. Sodišče je ocenilo, da se Wrightovo delo ne razlikuje bistveno od izvirnika.