Ozadje režiserjevega umora še danes ostaja delno nepojasnjeno

Pol stoletja po umoru italijanskega filmskega ustvarjalca in literata Piera Paola Pasolinija (1922–1975) so za javnost odprli režiserjevo prvo rimsko domovanje. Približno 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje v stavbi v rimski četrti Ponte Mammolo je na dražbi kupil italijanski filmski producent Pietro Valsecchi in ga podaril državi. Po prenovi je Pasolinijevo domovanje sedaj odprto za javnost in je na voljo za kulturne in izobraževalne projekte. Ogled Pasolinijevega rimskega domovanja je brezplačen. Stanovanje v četrti Ponte Mammolo je prvo, v katero se je Pasolini takrat kot mladi pisatelj preselil s svojo mamo. Na obrobju Rima je prvič prišel v stik s prebivalci delavskih četrti, ki so kasneje postali predmet številnih njegovih del. V tem stanovanju je tudi napisal prvo poglavje enega svojih mojstrskih del, roman Ragazzi di vita.

S prvencem Ragazzi di vita je ustvaril spomenik izobčencem iz revnih četrti rimskih predmestij. Accattone iz leta 1961 o agresivnih mladih v barakarskih naseljih pa je bil njegov prvi večji filmski uspeh. Leto dni kasneje je sledil znameniti film Mamma Roma z Anno Magnani. Rodil se je v Bologni 5. marca 1922 kot sin vojaškega častnika in kmečke hčerke. Odraščal je v pokrajini Furlanija tik za slovensko mejo v času strmega vzpona fašizma v Italiji. Zaradi očetove vojaške službe so se z družino veliko selili in približno leto dni živeli tudi v Idriji. Ko je bil star 28 let, se je kot učitelj preselil v Rim. Močno je bil navezan na mater, s katero sta v šoli poučevala mladostnike z družbenega roba. Preden je na začetku šestdesetih let prvič prijel za filmsko kamero, je bil že uveljavljeno ime v italijanskih literarnih in intelektualnih krogih.

Maria Callas in Pier Paolo Pasolini FOTO: Imdb

Pasolini, ki še danes velja za naprednega in edinstvenega, predvsem pa aktualnega avtorja, je začel snemati razmeroma pozno, v svojem 39. letu starosti, v petnajstih letih pa je ustvaril enega najodmevnejših opusov v zgodovini evropske kinematografije (filmi Berač, Izrek, Evangelij po Mateju in Salò ali 120 dni Sodome). Umrl je 2. novembra 1975, star 53 let, njegovo iznakaženo truplo so našli na nogometnem igrišču v Ostii pri Rimu. Umor je priznal prostitut Giuseppe Pelosi - Pino, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen. Leta 2005 je sicer umor zanikal in kot storilce imenoval »tri možake s sicilijanskim naglasom«. Ozadje umora še danes ostaja delno nepojasnjeno. Nekateri sumijo, da so tega kultnega pesnika, pisatelja, režiserja in levo usmerjenega intelektualca ubili politični nasprotniki. Pasolinijeva prijateljica, znana novinarka Oriana Fallaci je trdila, da naj bi bil to politično motiviran umor desnih skrajnežev. Italijanska filmska ustvarjalca David Grieco in Giovanni Giovannetti sta pred dvema letoma pri tožilstvu celo vložila zahtevo za vnovično odprtje spisa o njegovem umoru in zahtevala preučitev sledi DNK, ki jih je policija našla leta 2010 na kraju zločina.

Pasolini se je v mladosti veliko selil, nekaj časa je preživel tudi na Slovenskem. FOTO: Press Release

Salo o le 120 giornate di Sodoma je bil njegov zadnji film. FOTO: Press Release